DL: Neplačniki v šolah - Večkrat gre bolj za malomarnost

26.3.2015 | 14:50

Ilustrativna fotografija (arhiv; B. B.))

Utrinek z ene od akcij OZRK Novo mesto, s katero so zbirali šolske potrebščine za revne otroke. (Foto: OZRK Nm, arhiv)

Proti revščini se z različnimi akcijami bori civilna družba, najbolj pogosto z zbiranjem pomoči za socialno ogrožene. (Foto: H. M., arhiv)

Čeprav nekateri kazalniki kažejo, da se gospodarstvo pobira, je še vedno veliko družin, ki so na robu revščine in se le stežka prebijejo v nov mesec. Največje breme je za mnoge plačevanje položnic, zato včasih, ker drugače žal ne gre, pokrijejo le najnujnejše. Med tistimi, ki se soočajo s čedalje večjim številom neplačnikov, so tudi šole, ki pa — razen da se obrnejo na sodišče — nimajo pravih mehanizmov za izterjavo.

»V zadnjem obdobju res opažamo povečano število neplačnikov,« je potrdila ravnateljica osnovne šole Dolenjske Toplice Maja Bobnar. Tudi v osnovni šoli Metlika pravijo, da je tovrstnih primerov čedalje več. »Lahko rečem, da je takšnih neplačnikov pri nas okoli 6 odstotkov. Pri njih ne gre toliko, da ne zmorejo plačati položnice za hrano, saj imajo otroci iz socialno ogroženih družin prehrano v večji meri subvencionirano, težave nastanejo pri družinah z več šoloobveznimi otroki, ko je treba dati denar za druge dejavnosti, kot so ekskurzije. Večkrat je problem tudi, ko gredo otroci naprej v srednjo šolo, starši pa zaradi malomarnosti ne poravnajo vseh obveznosti,« pravi ravnateljica metliške osnovne šole Željka Janjac in dodaja, da so imeli lani zaradi neplačanih položnic več tisoč evrov terjatev.

S težavo, da starši otrok ne poravnajo vseh šolskih obveznosti, se srečujejo tudi v osnovni šoli Vavta vas, vendar v zadnjih letih ni povečanega števila neplačnikov. »Trenutno je teh primerov okoli tri odstotke,« je sporočila ravnateljica Mojca Petkovič. Kako je s tem na srednjih šolah, smo se obrnili na novomeško gimnazijo. »Pri nas na šoli je teh primerov zanemarljivo malo, ker poskušamo za dijake iz socialno ogroženih družin stroške obveznih šolskih dejavnosti vsaj deloma pokriti iz šolskega sklada. Pravzaprav kakšnih velikih težav z neplačevanjem nimamo,« je dejala ravnateljica Mojca Lukšič.

INDIVIDUALNO REŠEVANJE PROBLEMOV

Kot so nam povedali sogovorci, se vsakega primera lotijo individualno, z osebnim pristopom, s katerim skušajo najti optimalno rešitev. »Pomembno je, da ugotovimo, ali gre za izogibanje plačilu oz. osebno finančno nedoslednost ali pa res za finančno stisko družine. Če gre za zadnjo, staršem ponudimo različne oblike pomoči, kot so: vloga za subvencijo, šolski sklad, Rdeči križ, donatorstvo in botrstvo,« je nekaj rešitev za socialno ogrožene naštela Maja Bobnar. Te oblike pomoči uporabljajo tudi v osnovni šoli Metlika. »Staršem na razgovoru, kamor jih pokličemo, da bolje spoznamo celotno družino in njeno situacijo, ponudimo tudi možnost obročnega odplačila,« je pojasnila ravnateljica.

SODIŠČA KOT ZADNJA MOŽNOST

»V prvi vrsti gledamo na to, da otroka ne izpostavljamo in da je zagotovljena njegova prehrana in druge dejavnosti v vrtcu ali šoli,« se zavzemajo v Dolenjskih Toplicah, vendar jim včasih, če gre predvsem za finančno nedoslednost pri plačevanju položnic in ko s starši ne morejo doseči sporazuma glede zapadlih obveznosti, ne preostane drugega, kot da uporabijo pravne poti. Da drugih vzvodov žal v takšnih primerih pravzaprav  nimajo, menijo tudi v vavtovski in metliški osnovni šoli.

VISOKI STANDARDI STANEJO

Katere mehanizme pogrešajo, da bi se lahko izognili izterjatvi prek sodišča, nam sogovorci v odgovorih niso znali natančno povedati. »Starši morajo razumeti, da šola ni socialna ustanova. Šolski sistem je sistem, ki ga je treba plačati. Resda je osnovna šola zastonj v smislu, da ni šolnine, vendar zaradi visokih standardov tudi stane. Treba bi bilo s starši pogledati, kako izobraževanje poteka v drugih državah,« o očitkih, da šole stanejo vse več, pravi ravnateljica osnovne šole Metlika in med drugim tudi opozarja, da je pri nas težava tudi ta, da ni pravih mehanizmov za tiste, ki so upravičeni do subvencij ali drugih pomoči, vendar si tega ne zaslužijo.

Članek je bil objavljen v 53. številki Dolenjskega lista, 31. decembra 2014

Rok Nose