DL: Proso - Pozabljeno žito na njivah in v kulinariki

30.1.2015 | 14:40

Razstavo žit, med njimi je bilo tudi proso, je novomeški Kmetijsko-gozdarski zavod pripravil v sklopu nedavnega praznika topliškega jabolka. (Foto: M. Ž.)

Razstavo žit, med njimi je bilo tudi proso, je novomeški Kmetijsko-gozdarski zavod pripravil v sklopu nedavnega praznika topliškega jabolka. (Foto: M. Ž.)

Mateja Strgulec (Foto: B. B., arhiv DL)

Mateja Strgulec (Foto: B. B., arhiv DL)

Proso je eno izmed prvih žit v Evropi, ki je bilo namenjeno za prehrano ljudi. Skozi stoletja je postajalo kruh revežev, izpodrinili so ga pšenica, ječmen, rž in koruza. Po besedah Mateje Strgulec, svetovalke za poljedelstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto (KGZ), danes ljudje proso slabo poznajo v kulinariki, še bolj pa na njivah.

»V Sloveniji smo imeli v obdobju od leta 1950 do 1955 posejanih 8.000 hektarov, po letu 1991 so se površine zmanjšale na 144 hektarov, leta 2012 pa padle na vsega 57 hektarov. Na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja pridelava obsega le okoli 5 hektarov. Padec je bil opazen tudi pri pridelkih, saj so se povprečni pridelki zmanjšali z 1,8 tone na 840 kilogramov zrnja na hektar,« je povedala Mateja Strgulec.

Nekdaj je bila pridelava prosa težaško delo, ker so ga ročno pleli in enkrat ali dvakrat ročno okopali. Danes bi bilo lahko proso posejano na večjih površinah, saj je, kot je dejala, zelo hvaležno žito — ima namreč kratko rastno dobo, zanimivo je tudi za siliranje cele rastline za krmo govedi, njegovo pridelavo pa podpira tudi država in spada med priznane posevke za nov ukrep »neprezimni dosevki«. Tudi sicer je zastopanost drugih krušnih žit, kot sta pira in rž, na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja skromnejša, saj po pridelavi prednjačita pšenica in ječmen. Da bi povečali pridelavo tudi drugih krušnih žit, v KGZ pripravljajo različne aktivnosti s predstavitvijo tehnologij pridelave in razstav ter degustacijo različnih kruhov.

Proso ima podobne rastne zahteve kot koruza, le da bolj prenaša visoke  temperature, tudi več kot 38 stopinj Celzija, in pomanjkanje vode. »Setev glavnega posevka poteka med 10. in 31. majem, setev strniščnega pa od 25. junija do 10. julija. Povprečna rastna doba prosa traja 80 dni,« je še nekaj značilnosti tega tradicionalnega žita orisala Mateja Strgulec.

»Spodbuda pri vsem tem so predvsem ljudje, ki se začenjajo ozaveščati, kaj pomeni tradicija pridelave žit, in vidijo v teh pozabljenih žitih tudi pomembno hranilno vrednost, ki jo lahko ponudijo s svojih kmetij na lokalni trg. Vse te dejavnosti  spodbujamo in želimo doprinesti na strokovnem področju. Tako jih seznanjamo z vsemi mogočimi tehnološkimi izboljšavami pridelave in s posebnostmi dodelave zrnja, tu sta pomembni predvsem čiščenje in luščenje zrnja. Treba pa bo vzpostaviti tudi povezave v prostoru glede na potrebno strojno opremo,« je menila Mateja Strgulec. Zadovoljna je, ker vse več kmetij vidi priložnost tudi v pridelavi alternativnih poljščin, ki so zanimive za trg, na njivi pa zelo dobrodošle za izboljšanje kolobarjenja z vrtninami. »Kmetom omogočajo, da pridejo do posebnih pridelkov ob manjšem vlaganju časa in denarja. Še posebej se za take pridelave odločajo ekološki kmetje, kjer jim žita v kolobarjenju pomenijo največ,« je dodala.

Članek je bil objavljen v 44. številki Dolenjskega lista, 30. oktobra 2014

M. Žnidaršič

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava