DL: Pivovarna na gradu Mala Loka - pivo znamke Volk Turjaški

25.1.2015 | 15:00

Matjaž Anžur, znan tudi kot Volk Turjaški, in Dušan Šparavec - Mokronoški.

Prijatelji so bili nad pijačo navdušeni.

Mlado pivo ima poseben okus, opozori pivovar.

Grad Mala Loka leži na vzpetini nad Temenico severno od Trebnjega.

Pivo Volk Turjaški obstaja v temni in svetli različici.

V objemu mogočnih zidov gradu Mala Loka v občini Trebnje zadnje leto nastaja pivo, ki se zelo razlikuje od tistega, ki ga je moč kupiti v trgovinah. Butično pivo znamke Volk Turjaški ima specifičen, poln okus, ki ga hvalijo največji poznavalci te pijače. »Ideja se je rodila pred več kot 20 leti, ko sem še živel na Češkem. Tam sem hodil po pivnicah in ugotovil, da pijejo drugačno pivo, kot smo ga bili vajeni mi. Rekel sem si, enkrat, ko se bom vrnil v Slovenijo, hočem tudi jaz variti tako pivo. Želja je zorela in pred sedmimi leti se je na gradu Struga pri Otočcu pokazala možnost. Tam sem začel eksperimentirati in priznam, da je veliko pivine steklo v nič, po dveh letih sem celo obupal,« je svojo pivovarsko zgodbo začel pripovedovati Matjaž Anžur, vojaški zgodovinar, ki se je z gradu Struga lani preselil na družinsko kmetijo v vasi Roje pri Čatežu, lučaj stran od Male Loke.

Spoznal se je z Dušanom Šparavcem – Mokronoškim, lastnikom gradu Mala Loka, ki mu je bila njegova ideja o pivovarni všeč, tako do realizacije ni bilo več daleč.

»Ta pivovarna je rekonstrukcija 150 let stare zgodovinske pivovarne, v Sloveniji je edina te vrste, ena obstaja še na Češkem « pojasni. Za pivo so ključni štirje elementi: slad, to je pražen ječmen, kakovostna voda, hmelj in kvasnice. Postopek je dolgotrajen. Slad namaka v vodi na različnih temperaturah, ko se škrob spremeni v sladkorje, to pretoči v drug kotel, kjer se začne pivo kuhati, doda hmelj, potem preko hladilne naprave tekočino pretoči v fermentacijsko posodo, doda kvasnice in v približno sedmih dneh nastane mlado pivo, ki mora odležati kar tri mesece, da nastane pravo pivo. Njegov okus je odvisen od več dejavnikov: vrste kvasnic ter vrste in načina praženja ječmena.

»Pivo nudi enako paleto kombinacij kot vino,« pojasni sogovornik, ki sredi vinorodne Dolenjske izdeluje svetlo in temno pivo. Velika proizvodnja ga ne zanima, zgornja meja njegove pivovarne je tisoč litrov piva na mesec. Želi si, da bi nekoč vse surovine, ki jih bo uporabljal, prišle iz domačega okolja, prvi korak do tega cilja je sam naredil že letos, ko je posadil prvih 65 sadik hmelja in pridelal tri kilograme storžkov.

Pivovarno pokaže gostom, ki se najavijo, tedaj je možna tudi degustacija, sicer pa pivo prek samooskrbne skupnosti Zeleni krog trži v Ljubljani. Za pripravo piva v 250-litrskem kotlu potrebuje 50 kilogramov slada in 450 gramov hmelja.

Članek je bil objavljen v 43. številki Dolenjskega lista, 23. oktobra 2014

Fotografije in besedilo: Janja Ambrožič