DL: Rakotvornih snovi v vodi niso našli

20.1.2015 | 14:50

Mokronoški in trebelanski župan Anton Maver priznava, da mu območje bajerja za Tomom ne more biti v ponos, zato naj bi občina v prihodnjih letih tam uredila tehnološki park. (Foto: J. A.)

Za rakom v Sloveniji vsako leto zboli okoli 12 tisoč ljudi, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije postaja vodilni vzrok smrti po svetu. Ko beseda nanese na to bolezen in na dejavnike tveganja, med katerimi ne gre zanemariti rakotvornih snovi v naši okolici, ljudje postanejo občutljivi.

Tako ni čudno, da so Mokronožani hitro reagirali na govorice, da sta bajer in betonsko zajetje bivše usnjarne za tovarno Tom polna nevarnih kemikalij. Analiza je pokazala, da ni tako. Zaskrbljenost je povzročila izpoved nekdanjega zaposlenega v podjetju Iskra Elektroliti, ki je v prostorih, kamor je kasneje prišel Tom, delovalo med letoma 1965 in 2000. Dejal je namreč, da so nevarne kemikalije, ki so jih uporabljali pri proizvodnji kondenzatorjev, zlivali kar v bajer in da je to najverjetnejši razlog, da se je v tem kraju povečalo število rakavih bolnikov.

Mokronoška občina je naročila analizo vode iz bajerja in okroglega betoniranega zajetja, ki jo je opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Prejšnji teden je prejela poročilo, iz katerega je razbrati, da je voda zmerno obremenjena predvsem z organskimi snovmi, posledično so slabši nekateri splošni parametri, kot je nizka vsebnost kisika, v njej so snovi, ki kažejo, da je prihajala v stik z industrijsko onesnaženo vodo, zaznati je vplive kmetijstva (atrazin). »K sreči je analiza pokazala, da ni neposredne nevarnosti zaradi te vode, je pa res, da je kot gnojnica, v njej je listje in so žabe, zato seveda ni pitna,« je pojasnil župan Anton Maver in dodal, da občina območje, kjer sta ta dva vodna vira, namerava urediti v tehnološki park, del zemlje je občinske, drugi del (območje bajerja) pa je v lasti slabe banke, na katero je prešla lastnina nekdanjega Toma. »Ko je tu še deloval Tom, je podjetje skrbelo za to zemljišče, pristojni so tedaj postavili tudi tablo, ki opozarja, da je na tem mestu nekdaj delovala usnjarna,» pove župan.

Mokronožani so zdaj lahko mirni, velja pa omeniti, da je analiza tamkajšnjo občino stala dobrih 2.400 evrov.

Članek je bil objavljen v 43. številki Dolenjskega lista, 23. oktobra 2014

J. Ambrožič