Sodba po petih letih - Policista nesreča udarila tudi po žepu

5.12.2014 | 14:45

Branko Drkušić je sedaj tudi pravnomočno spoznan za krivega povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Obsojen je na pogojno kazen. Še vedno pa ni končana odškodninska tožba.

Tudi nekdanji prvi mož dolenjskih policistov mag. Anton Olaj se je zaradi nesreče, ki jo je povzročil njegov stanovski kolega, podal v sodne mline. Na prvi stopnji je že dokazal, da je bil nezakonito premeščen na nižje delovno mesto. Na odločitev Višjega sodišča še čaka, saj se je državno pravobranilstvo pritožilo.

Pred dnevi je Anja Gašperšič tretjič postala mamica. Vesel dogodek, še toliko bolj ob misli, da bi lahko pred slabimi petimi leti, natančneje 3. decembra 2009, v hudi prometni nesreči umrla, saj je njeno življenje kar nekaj časa viselo na nitki. Je pa v pozni nosečnosti v roke dobila tudi pravnomočno sodbo za nesrečo, katere žrtev je bila: Branko Drkušić je bil obsojen na pogojno kazen eno leta zapora s preizkusno dobo dveh let. Poleg tega bo moral plačati še 22 tisoč evrov stroškov, ki predstavljajo stroške za hrambo avtomobilov pri sodnem izvršitelju in stroške izvedencev.

Obsodilna sodba je za Gašperšičeve veliko olajšanje, veseli so, da se je vse rešilo tako, kot se je pravzaprav moralo, zadovoljni pa so tudi zato, ker jim ne bo potrebno znova na sodišče. Postopek se je namreč vlekel skoraj pet let! Več kot dovolj za vnovično odpiranje bolečih spominov in poskusov, da bi nasprotna stran krivdo prevalila na voznico.

Višje sodišče je na sodbo prvostopenjskega sodišča prejelo tako pritožbo Drkušićevega zagovornika, ta je ves čas vztrajal, da ni on povzročil kritične situacije in da je ves postopek proti njemu nezakonit, vanj naj bi se vmešala celo politika, kot tudi pritožbo tožilstva, ki se je zavzemalo za višjo kazen. A drugostopenjsko sodišče je obe pritožbi zavrnilo in v celoti pritrdilo sodbi okrajnega sodišča, pod katero je bila podpisana okrajna sodnica Andreja Beg. Za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti je bil Branko Drkušić obsojen na pogojno kazen eno leto zapora s preizkusno dobo dveh let. Čaka pa ga še odškodninska tožba zaradi poškodb in strahu, ki jih je utrpela Gašperšičeva.

TRIJE IZVEDENCI

Zagotovo drži, da na našem območju še nobena prometna nesreča ni bila deležna tako natančne analize kot nesreča, ki se je zgodila 3. decembra 2009 okoli pol četrte ure zjutraj pred krožiščem v Mačkovcu. Proučevali so jo kar trije izvedenci za prometne nesreče, ki so, zanimivo, prišli do kaj različnih zaključkov. Nesreča je bila še posebej odmevna tudi ali predvsem zato, ker je bil vanjo vpleten sedaj že upokojeni policist Branko Drkušić. Že pri hitrostih so bila očitna razhajanja med izvedenci. Iztok Ciglerič je izračunal, da se je Drkušić s passatom peljal 114 km/h, Anja pa s peugeotom 110. Tomaž Jalovec je mnenja, da je imel passat v času trka hitrost 105 km/h, peugeot pa 65, Ivan Prebil pa, da je imel passat v času trka hitrost 80 km/h, peugeot pa 75. Tudi pri dejstvu, kdo je povzročil kritično situacijo, ni bilo enotnosti. Tomaž Jalovec je bil prepričan, da je kritično situacijo za nastanek nesreče povzročil Branko Drkušić. Drugi izvedenec, ki je bil zelo kritičen do Jalovčevega mnenja, je ocenil, da je kritično situacijo povzročila Gašperšičeva. Po njegovem je v času trka Drkušić vozil po sredinski talni oznaki, ni pa zapeljal čez sredinsko črto, glede na razmere na cesti in vožnjo v dolg (pregleden) ovinek pa je mogoče, tako Prebil, da je Gašperšičeva napačno ocenila vožnjo nasproti vozečega avta.

In ker je imelo sodišče dvoje različnih mnenj, je angažiralo še tretjega izvedenca. Izvedenec Iztok Ciglerič je povedal, da se je passat tik pred trkom nahajal na nasprotnem pasu, na to dejstvo pa je voznica peugeota reagirala tako, kot bi storila večina voznikov s povprečnimi zaznavnimi in reakcijskimi sposobnostmi, da je zavila v levo, saj se v desno zaradi ograje ni mogla umakniti. »Voznica bi sicer z zaviranjem lahko preprečila prometno nesrečo, seveda če bi ostala na svojem voznem pasu,« je pojasnil Ciglerič in dodal, da se večina voznikov na nenadno oviro pred seboj na svojem voznem pasu odzove s spremembo smeri vožnje, ko ocenijo, da situacije ne morejo rešiti z zaviranjem.

Tudi oba udeleženca sta različno dojela kritično situacijo. Drkušić, ki se je sprva zagovarjal z molkom, je po zagovoru Gašperšičeve povedal svoje dojemanje nesreče: »Ko sem se po svojem pasu peljal proti Novemu mestu, sem pred sabo zagledal avto, ki je zavil levo, skušal sem se umakniti, niti ne vem, če sem to že uspel, saj je takrat že počilo.« Nesrečo je drugače opisala Anja. V trenutku, ko je v Mačkovcu zavila proti Otočcu, je zagledala, da po njenem voznem pasu vozi avto. »Opozarjala sem ga z lučmi, a ni nič reagiral. Ker je na desni strani ograja, je vse, kar mi je ostalo, da zavijem na njegov pas. Skušala sem preprečiti nesrečo, da bi rešila sebe in še nerojenega otroka. Tudi če bi se še enkrat znašla v enakem položaju, bi reagirala enako, reševati sem se pač morala glede na situacijo,« je povedala.

TUDI OLAJ V TOŽBO

Sodišče je tako ocenilo, da je kritično situacijo povzročil Drkušić, zaradi katerega je bilo veliko vroče krvi tudi zato, ker policisti pri njem niso opravili alkotesta, prisotnosti alkohola niso preverili niti v novomeški bolnišnici, zaradi česar je bilo veliko govora o policijski solidarnosti. Prav ta nesreča pa je »odnesla« prvega policista regije mag. Antona Olaja ter prinesla notranji nadzor znotraj policijskih vrst. Ker je bil Olaj prepričan, da se mu je zgodila krivica, ker je bil premeščen na drugo delovno mesto v Ljubljano, kjer je bil do upokojitve oktobra 2012, je na delovno in socialno sodišče v Ljubljani vložil tožbo na ministrstvo za notranje zadeve oziroma policijo in zahteval razveljavitev sklepa o premestitvi in vrnitev položajnega dodatka, ki bi ga, če ne bi bil premeščen, dobival do upokojitve.

Šlo je predvsem za moralno zadoščenje in na prvi stopnji je sodišče v začetku aprila že razsodilo njemu v prid, da sta torej sklep o premestitvi z dne 11. november 2011 in sklep komisije za pritožbe iz delovnega razmerja nezakonita in se razveljavita. Tako je prvostopenjsko sodišče ocenilo, da je bil Olaj nezakonito premeščen na drugo delovno mesto, se pa je, kot so nam pojasnili na državnem pravobranilstvu, na to sodbo pritožila Republika Slovenija, saj je, kot je povedala Anita Drev z državnega pravobranilstva, »prvostopenjsko sodišče po njenem mnenju zagrešilo bistveno kršitev postopka, nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo«. Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča še ni bila sprejeta.

Članek je bil objavljen v 36. številki Dolenjskega lista, 4. septembra 2014

Tanja Jakše Gazvoda