DL: Počakaj na sredo, počakaj na maj

3.12.2014 | 14:20

Vlado Herakovič (levo) in Jože Tomazin, pohodnika, v vlogi dežurnih »birtov« kostanjeviškega vinogradniškega premičnega hramčka na Kostanjeviški noči (Foto: M. L.)

Če je nedelja Gospodov dan, čemu je na svetu namenjena sreda? Navodil za uporabo srede ni, vsaj ne tako splošno znanih, kot naj bi veljala za nedeljo. V takem svobodnem ozračju sta Slinovčan Vlado Herakovič iz Leskovca pri Krškem in Jože Tomazin iz Globočic pri Kostanjevici ustanovila pohodniško skupino, ki jemlje pot pod noge ob sredah.

Pogled v notranjo statistiko skupine razkriva, da popotniška zasedba šteje 10 članov. Toda notranje bistvo skupine ni matematika, vezivo skupine niso številke, pač pa te pohodnike povezuje prijateljstvo.

Ko se v sredo ti prijatelji vprašajo, kam, verjetno že v naslednjem hipu določijo smer in gredo na pot. Naslednje tri, pet ali celo osem ur srede izgine pod njihovimi petami, kot bi mignil. V povprečju si vzamejo za pohod okrog pet ur; v ta podatek se bo mogoče poglobil kateri izmed sodobnikov, ki mu je do primerjave njegovih lastnih in pohodniških nagnjenj omenjene skupine.

Ali se bo sredina skupina zapisala v zgodovino, si njeni člani ne belijo glave. Toda že začetna dejstva uvrščajo pohodniški kolektiv na sezname, na katerih so zapisani različni posebni dosežki. »Maja letos smo šli peš iz Kostanjevice v Metliko na Vinsko vigred. Letos smo šli v Metliko že drugič,« sta o tedanji prijateljski odpravi povedala Jože Tomazin in Vlado Herakovič pred dnevi na prireditvi Kostanjeviška noč. Ko sta to pojasnila, je bila sobota in ne pohodniška sreda. Čas za pogovor sta imela tudi zato, ker je bil še dan in so se obiskovalci noči šele zbirali. Zgolj zaradi takega trenutnega položaja Sonca nad Kostanjevico na Krki in ljudstva pod njim sta imela v tistih trenutkih še razmeroma malo dela pri premičnem hramu društva vinogradnikov Kostanjevica na Krki, kjer sta bila to popoldne in noč kot vinogradnika zadolžena za nemoteno pričakovano obratovanja te točilnice na kolesih. Pozneje, v nadaljevanju noči, je bilo pri hramčku živahno. Kdo ve ali kateri od prehodnih članov priložnostnega omizja pri hramčku takrat ni pomislil celo na to, da bi se pridružil skupini sredinih pohodnikov?

Članek je bil objavljen v 35. številki Dolenjskega lista, 28. avgusta 2014

M. Luzar