DL: Napad podlubnikov - Ne žled, težave povzroča lubadar

27.11.2014 | 14:50

Vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov na območni enoti Zavoda za gozdove Brežice Mojca Bogovič (Foto: A. Kerin)

Ob pojavu lubadarja je najbolj učinkovit ukrep takojšen oziroma čim hitrejši odvoz napadenega lesa iz gozda. (Foto: A. Kerin)

V večjem delu gozdov po državi še vedno poteka odpravljanje posledic februarskega žleda. Posavje je v tem pogledu izjema, saj žledolom tukajšnjih gozdov ni tako prizadel kot na primer snegolom pred dvema letoma. Zato pa gozdarjem to poletje sive lase povzroča lubadar, ki je v prvi polovici letošnjega leta napadel že nekaj čez 13 tisoč kubičnih metrov smrek.

Kot pojasnjuje vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov na območni enoti Zavoda za gozdove Brežice Mojca Bogovič, je bila za številne iglavce usodna kombinacija letošnjega žleda in lanske suše. »To je vplivalo na močan porast podlubnikov. Lahko bi rekli, da je njihov porast primerljiv z leti po hudi suši le ta 2003, ko smo potem v naslednjih treh letih zabeležili največji posek smreke na našem območju.«

Najhujša ujma v zadnjih treh desetletjih je sicer posavske gozdove prizadela leta 2012. Posledice takratnega snegoloma namreč odpravljajo še danes. »Les iz gozdov je večinoma pospravljen, lahko bi rekli nekje v 85 odstotkih, del gozdov je že posajen, del pa prepuščen naravni obnovi,« pove Bogovičeva.

So se pa na račun zakona o odpravi posledic žleda oziroma tako imenovanega interventnega zakona letos v brežiški enoti Zavoda za gozdove Brežice kadrovsko okrepili. Zaposlili so dve pripravnici gozdarki in dva delavca prek javnih del, ki po besedah Bogovičeve pomagajo pri strokovnih in pomožnih opravilih, kot je na primer evidentiranje žarišč podlubnika. Ker je int eres za gozdarstvo med mladimi Posavci velik, imajo na čakali listi še okoli deset posameznikov, ki bi pri njih radi opravljali pripravništvo. »V tem trenutku je perspektiva teh mladih ljudi za zaposlitev slaba, ker pa imamo na našem zavodu že kar visoko povprečno starost zaposlenih, so obeti za prihodnost boljši,« na naše vprašanje, ali si lahko mladi iz tega naslova obetajo dolgoročnejšo zaposlitev, odgovori Bogovičeva.

Pod okrilje brežiške enote Zavoda za gozdove sodi približno 70.000 hektarjev gozdov, od tega je samo 15 odst. državnih, ki jih upravlja Sklad kme tijskih zemljišč in gozdov, ostalo pa so zasebni gozdovi. Sodelovanje z zasebniki je po besedah vodje odseka za gojenje in varstvo gozdov na brežiški območni enoti zavoda odvisno predvsem od posameznika. Z nekaterimi dobro sodelujejo, saj upoštevajo njihove strokovne nasvete in se tudi izobražujejo, težave pa imajo z malomarnimi lastniki in tistimi, ki lastništvo gozda pojmujejo po svoje.

»Nekateri lastniki gozd še vedno smatrajo za neke vrste banko - rezervo za hude čase - in se premalo zavedajo, da je treba z njim gospodariti, da je treba v gozdu redno sekati, redno opazovati in gledati, k aj se v njem dogaja. Spet dr ugi pa so pod vplivom novodobnih podjetnikov, ki bi radi v kratkem roku veliko zaslužili, zato pristajajo na večje sečnje,« pove Bogovičeva. Glede na to, da je v Sloveniji po  denacionalizaciji ostalo le še približno 22 odst. gozdov v javni lasti, pa bo neracionalne zahteve posameznih lastnikov verjetno vedno težje krotiti.

Članek je bil objavljen v 34. številki Dolenjskega lista, 21. avgusta 2014

A. Kerin