DL: Delo s čebelami pomaga premagovati stres

22.11.2014 | 12:40

Predsednik Čebelarskega društva Velike Lašče Brane Borštnik: »Cvetni prah je tržna niša, ki jo čebelarji premalo uporabljajo.« (Foto: M. L.-S.)

Velikolaški čebelarji, ki se ponašajo, da so med prvimi v Sloveniji kranjiče zamenjali z listovnimi panji in da ohranjajo slovenski tip gradnje čebelnjakov, so lani obhajali 100-letnico delovanja društva. Vendar pa, kot pravi dolgoletni predsednik Čebelarskega društva Velike Lašče Brane Borštnik, pred nedavnim odkriti podatki kažejo, da bi lahko ta častitljivi jubilej proslavili že štiri leta prej.

Zaradi požara, v katerem so zgoreli tudi dokumenti čebelarjev, so velikolaški čebelarji, zavedajoč se, da začetki čebelarstva na območju Velikih Lašč segajo že daleč nazaj, saj je denimo čebelaril tudi že njihov rojak, pisatelj Fran Levstik, lani proslavili 100 let delovanja Čebelarskega društva Velike Lašče. Leta 1913 so Velike Lašče pridobile trške pravice, istega leta sta bili ustanovljeni tudi kmečka zadruga in hranilnica v Velikih Laščah, lanskoletni proslavi obeh jubilejev pa so se pridružili tudi čebelarji. Predvidevali so, da je bila izjemno bogata medena letina leta 1912 povod, da je aprila 1913 prišlo do ustanovnega srečanja čebelarjev v prostorih osnovne šole Rob, temu prepričanju pa je še dodatno doprineslo dejstvo, da so bili nekateri takratni ustanovitelji društva tudi soustanovitelji kmečke zadruge.

O delu društva pa so nesporni novejši podatki. Med prvimi čebelarskimi krožki po osnovnih šolah, ki so jih v Sloveniji začeli načrtno in v večjem obsegu ustanavljati po letu 1970 oz. 1971, je bil tudi čebelarski krožek na OŠ Primoža Trubarja. Šolski čebelnjak, ki so ga čebelarji zgradili udarniško leta 1971, so sicer morali pred nekaj več kot 10 leti zaradi gradnje vrtca prestaviti, a še danes stoji v neposredni bližini šole. V njem čebelari nekdanji član čebelarskega krožka Jaka Pečnik, obnovljeni čebelnjak pa je še vedno na voljo tudi za praktično delo krožka, ki ga v zadnjem desetletju vodi predsednik društva Brane Borštnik tako za osnovnošolce kot tudi srednješolce.

Sicer pa se Čebelarsko društvo Velike Lašče lahko pohvali, da so edino čebelarsko društvo v Sloveniji, ki ima tudi krožek za odrasle čebelarje. »Zadnja leta je veliko mladih, tudi akademsko izobraženih, ki so spoznali, da je življenje s pomočjo čebel in čebeljih pridelkov kvalitetnejše, na višji ravni,« pravi Borštnik. Vse več ljudi se zaveda dejstva, kot pravi, da delo s čebelami pomaga pri premagovanju stresa. »Ogromno čebelarjev spoznava, da so jim zdravstvene težave izginile, med njimi sem tudi sam,« pravi.

V želji, da bi čim več ljudi seznanili z zdravilnimi učinki čebel in čebeljih izdelkov, so že pred leti organizirali Medeno tržnico. »Bili smo prvi v občini, ki smo začeli s tržnicami. Sprva smo bili sami, kasneje pa so se pridružili še drugi,« pravi o že tradicionalnih tržnicah, kakršnih organizirajo v velikolaški občini preko poletja vsako leto od tri do pet. Na letošnji Medeni tržnici je bil poudarek na cvetnem prahu. »To je tržna niša, ki jo čebelarji premalo uporabljajo. Cvetni prah je dopolnilo k prehrani, ki pomaga k zdravemu načinu življenja. S pomočjo cvetnega prahu telo samo ozdravi,« pravi Borštnik in dodaja, da so tudi sami čebelarji o tem še premalo ozaveščeni.

Društvo danes združuje 70 članov, med katerimi je veliko mladih. »Mladi se aktivno vključujejo v delo s čebelami kot tudi v društvene aktivnosti,« pravi Borštnik in dodaja, da pa je še posebno pohvalno, da imajo mladi tudi zelo veliko znanja o čebelah in čebelarjenju. To se je pokazalo tudi letos na tekmovanju mladih čebelarjev, ki je potekalo prav na velikolaški osnovni šoli meseca maja, udeležilo se ga je 475 mladih čebelarjev iz vse Slovenije. »Letos je bilo podeljeno zelo veliko zlatih priznanj, več kot prejšnja leta. Bodoči čebelarji so pokazali znanje nad pričakovanji,« pravi in dodaja, da je to še posebno pohvalno, saj so letos v sklop znanj na državnem tekmovanju mladih čebelarjev uvrstili tudi poznavanje medovitih rastlin, za srednji in višji nivo tudi poznavanje njihovih latinskih imen.

Članek je bil objavljen v 33. številki Dolenjskega lista, 14. avgusta 2014

M. Leskovšek-Svete