DL: Katastrofalna letina - Brez pomoči bi letos čebele umrle

1.11.2014 | 13:00

Stanislav Knežič (Foto: M. L.-S.)

Po lanski in tudi že predlanski slabi letini je letos prišla še ena slaba čebelarska letina. Čebelarji govorijo o katastrofalni letini. Za takšne razsežnosti letošnje letine je vzrok dejstvo, da letina ni slaba samo na posameznih predelih, ampak po vsej Sloveniji pa tudi na Hrvaškem, v Bosni in drugod.

»Letos bom pridelal le eno četrtino medu, ki ga pridelam v solidni letini,« pravi predsednik Čebelarskega društva Kočevje in združenja Kočevski gozdni med Stanislav Knežič. Medtem ko ima večina čebelarjev na območju pridelave medu z zaščiteno označbo porekla Kočevski gozdni med 40 ali 50 družin, kar je sicer tudi že veliko, ima Knežič kar okoli 350 čebeljih družin in je tako ne le največji čebelar na Kočevskem, ampak tudi v okviru združenja Kočevski gozdni med. »Letos ne bo sortnega medu. Lipa je zatajila in tudi cvetličnega ne bo. Bo pa gozdni, in sicer samo mešani, na nekaterih območjih pa morda tudi malo jelke,« pravi.

Knežič je preteklo nedeljo začel letos prvič točiti med. »Po navadi imamo v tem času že drugo točenje,« pravi in dodaja, da je normalno, da bi med točili trikrat: najprej gozdni ali cvetlični in tudi smrekov konec maja ali v začetku junija, potem julija lipov ali gozdni med, odvisno pač od lokacije, in nazadnje konec avgusta in v začetku septembra še hojin ali gozdni med.

»Lani, ko je bila zelo dolga zima, so bile čebele spomladi v zaostanku, letos, ko je bil dober razvoj čebel, pa je zatajila narava,« pravi in dodaja, da ker so vse paše letos potekale v hladnem vremenu in dežju, so maja čebelje družine začele slabeti. Ker v naravi niso nabrale dovolj medu za svoje preživetje, so jim čebelarji konec maja morali dodati sladkorno raztopino, da so jih vzdrževali pri življenju. »Če ne bi bilo čebelarjev, bi čebele umrle. In ponekod so tudi umirale od lakote,« pravi Knežič.

»Po pridelani količini medu in razmnoževanju čebel, ker ni bilo razvoja, je letos letina katastrofalna. A spet ni tako slabo! Lahko bi bilo še slabše,« pravi in dodaja, da še nobeno leto lokacija ni igrala tako pomembne vloge kot letos. Tako denimo, kot pravi, v Novem mestu, kjer je kostanj, letos sploh ne bo točil medu. Prav tako tudi v dolini zgornjega dela reke Kolpe oz. so pa imeli v Predgradu, kjer sta gozd in hoja in kjer do zdaj niso imeli veliko medu, letos zelo dobro letino.

Zaradi letošnje slabe letine se mu bo to kot podjetniku, ki živi od čebelarjenja, poznalo pri izpadu dohodka, je pa sreča, kot pravi, da je Hrvaška stopila v EU, saj je zato cena sladkorja na slovenskem trgu padla, zato je imel manj stroškov, kot bi jih imel sicer. Čeprav so po dveh predhodnih slabih letinah ob letošnji slabi letini čebelarji brez zalog medu, pa v združenju Kočevski gozdni med, kot pravi, cen, ki jih imajo določene, letos ne bodo zvišali.

Članek je bil objavljen v 30. številki Dolenjskega lista, 24. julija 2014

M. Leskovšek-Svete