DL: Kočevski rudarji so stavkali zaradi železnice

18.10.2014 | 10:15

Čeprav je rudarjev vedno manj, je na srečanju ob prazniku rudarjev vsako leto več njihovih svojcev. Letos se je srečanja udeležil tudi župan Vladimir Prebilič. (Foto: M. L.-S.)

Franci Korelc, zadnji direktor Rudnika rjavega premoga Kočevje (Foto: M. L.-S.)

Ljudske pevke Mavrica so na srečanjih nekdanjih delavcev kočevskega rudnika do zdaj nastopile že trikrat, tudi letos pa so kulturni program popestrile z osebnimi izpovedmi o življenju v knapovskih družinah. (Foto: M. L.-S.)

Čeprav so iz Rudnika rjavega premoga Kočevje zadnji vagon premoga odpeljali 28. februarja 1978, Kočevci na več kot 175-letno tradicijo rudarjenja na Kočevskem niso pozabili. Tako so v organizaciji Pokrajinskega muzeja Kočevje tudi letos proslavili praznik rudarjev.

Na praznični dan, 3. julija, se je v dvorani Šeškovega doma zbralo več kot 70 nekdanjih rudarjev in drugih delavcev kočevskega rudnika ter njihovih svojcev in prijateljev. »Knapov« je čedalje manj, saj je recimo lani umrl tudi na vsakoletnih srečanjih, ki jih ob rudarskem prazniku prireja kočevski muzej že od leta 2006, najstarejši rudar. Je pa čedalje več svojcev, tudi tistih, ki nimajo več živih staršev,« je ugotavljala direktorica Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesna Jerbič Perko na letošnjem že 9. srečanju, ki ga vsako leto pripravijo malo drugače. Letos so s svojim nastopom zbrane zabavale Ljudske pevke Mavrica, ki imajo vse tudi rudarske korenine, zato so ob prepevanju pesmi, kakršne so včasih prepevali v rudarskih družinah, obujale tudi svoje spomine.

»Eden izmed nekdanjih delavcev rudnika se je srečanja letos udeležil prvič. Bil je izredno vesel, saj je po dolgih letih spet videl nekatere svoje nekdanje kolege,« je povedala Vesna Jerbič Perko o doseženem namenu srečanja, na katerem so nekdanji delavci Rudnika rjavega premoga Kočevje in njihovi svojci ob »rudarski malici« — letos sta bila to kruh z zaseko in cviček — tudi obujali spomine.

Eden takšnih je bil tudi spomin na stavko kočevskih rudarjev. »Danes se govori o tem, da naj bi železnica prišla le do Ribnice. Ne bi pa smeli pozabiti, da so prav kočevski rudarji stavkali proti ukinitvi železnice in s stavko tudi uspeli,« je povedal zadnji direktor kočevskega rudnika Franci Korelc. Leta 1961 so jim namreč iz Beograda sporočili, da 1 . julija ukinjajo progo Grosuplje—Kočevje. »V rudniku smo ravno takrat končali veliko investicijo — uredili smo novo separacijo in nov upadnik za izvoz premoga,« se spominja Korelc, ki je bil na čelu rudnika 14 let. Ukinitev proge bi za rudnik pomenila njegov konec, zato so se rudarji, ko Korelcu vodstva železnic ni uspelo prepričati, da proge ne bi ukinili, odločili, da ostanejo v jami, dokler ne dobijo zagotovila, da proga ostaja. Že samo po enem dnevu stavke pa jim je takratni podpredsednik slovenske vlade, ki je rudarje obiskal, takšno zagotovilo tudi dal. Potniški promet med Kočevjem in Ljubljano so tako ukinili šele leta 1967, zadnja parna lokomotiva pa je na progi po danes le med Grosupljem in Ribnico obnovljenih tirih peljala leta 1977, torej skoraj do samega zaprtja rudnika, ki so ga sicer začeli postopno zapirati že leta 1972.

Članek je bil objavljen v 28. številki Dolenjskega lista, 10. julija 2014

M. Leskovšek-Svete