DL: V kraljestvu vinogradov diši tudi po sivki

17.10.2014 | 14:50

Katarina in Darko Kosem

Nasad sivke družine Kosem je verjetno največji na tem koncu Slovenije.

V nasadu sivke rada pomagata tudi najmlajša člana družine Kosem.

Sivkin čaj, maslo z drobnjakom in sivko, domač kruh in polnozrnati piškoti s sivkinim cvetjem so stalnica na jedilniku Kosmovih.

Večina izmed nas ob besedici sivka verjetno najprej pomisli na Primorsko, Kras ali pa na malce bolj oddaljeno domovino te rastline, francosko Provanso. A lavanda, kot ji raje rečejo poznavalci, diši čisto blizu nas. V majhnem hribovitem zaselku Radež nad Loko pri Zidanem Mostu, kjer obdan s številnimi vinogradi poglede privablja nasad sivke družine Kosem.

Strmo pobočje, odeto v privlačne vijolične odtenke, smo obiskali malo po prvi žetvi. »Poglejte, kako čebele množično obletavajo grmičke, ki še niso bili požeti. Ko bodo odletele oziroma jih ne bodo več privabljali, je to jasen znak, da je lavanda zrela. Cvetovi, ki so polni eteričnega olja, namreč čebele odbijajo,« nam ob sprehodu skozi nasad poznavalsko razloži Darko Kosem. Oba z ženo Katarino sta po izobrazbi kemijska tehnika z rednima službama, s sivko pa sta se začela ukvarjati povsem po naključju. »Usodni« so bili štirje grmički, ki jih je Katarina Kosem nekaj let nazaj posadila pri hiši za okras.

»Ko je cvetje odcvetelo, smo se začeli pogovarjati, k aj b i z njim naredili, in mož se je spomnil, da bi ga lahko skuhali v kotlu. Prve kaplje eteričnega olja so tako čudovito zadišale, da smo se v hipu odločili, da bomo imeli doma polje sivke. Moj oče je sicer vedno upal, da bo mož sadil trte. Na tem koncu namreč praktično ni hiše, kjer ne bi imeli vinograda,« se začetkov izpred štirih let spominja Katarina.

PO ZNANJE NA PRIMORSKO

Še prej sta se Posavca odpravila na tečaj na Primorsko, od koder sta domov prišla z obilico uporabnega znanja o sivki, ki sta ga s pridom upor abila v praksi. Po prvih sadikah, ki sta jih kupila, sta tako kmalu sama začela vzgajati potaknjence, njun nasad pa je bil vsako leto večji. Kot nam je razložila Katarina, je na začetku zelo pomembno, da sivko pravilno obrežeš, da se lahko razširi.

»Edina stvar, ki je lavanda ne prenese, je ilovnata in močvirnata zemlja, poleg tega pa morajo biti grmi porezani na primerno višino, da zimo pričakajo kompaktni in pripravljeni. Letos ni bilo prave zime in so grmi ostali razmeroma neutrjeni,« svojo ženo dopolni še Darko. Sivka, ki nima naravnih sovražnikov, namreč zelo dobro prenaša nizke temperature, bolj problematičen pa je visok sneg, kot je bil lanski, ki je precej uničil grmičke.

Kosmovi nekaj sto grmičkov sivke obdelujejo ročno. Dela jim nikoli ne zmanjka. Spomladi, ko začne rasti, začnejo delati podtaknjence, potem sledi okopavanje, pa vmes pletje in košnja med vsakim grmičkom, poletni sledi žetev, jeseni pa še rez, da se nasad pripravi za zimo. V nasadu se izmenjuje kar nekaj sort sivke, saj je eterično olje tako bolj kakovostno. Poleg sivke ali lavande gojijo Kosmovi tudi njen hibrid oziroma lavandin, ki ju običajni smrtniki pogosto mešamo med sabo.

LAVANDA ALI LAVANDIN?

Tako se je to zgodilo Katarini, ki je pred leti za sorodnike za darilce izdelala posebne blazinice za vzglavnike, polnjene s hibridno sivko. In namesto da bi jih ta pomirjala, jih je začela boleti glava. Razlika med obema je namreč v tem, da prava sivka deluje pomirjevalno, medtem ko je lavandinovo eterično olje močnejši analgetik in ga uporabljamo proti bolečinam v mišicah ali proti revmatskim bolečinam, prav tako inhalacija z eteričnim oljem lavandina pomaga pri vnetju sinusov in grla. Razlikujeta pa se tudi v ceni. Za destilacijo enega litra eteričnega olja sivke namreč potrebujemo 150 kilogramov cvetov, medtem ko za izdelavo  enega litra eteričnega olja lavandina zadostuje 60 kilogramov.

Matematika, takšna in dr ugačna, sicer pri Kosmovih ni v o spredju, ko gre za njihov nasad sivke. Sivko namreč gojijo predvsem za svojo dušo. »Nasad bomo sicer še razširili, vendar v njem ne bo več kot tisoč sadik,« nam načrte za prihodnost razkrije Darko Kosem, ko nam v pokušino ponudi raznovrstne sivkine dobrote iz njihove hiše. Lavanda tu pač ni le za okras, ampak jo s pridom uporabljajo pri kuhanju, iz nje pa izdelujejo tudi mila, dišavne soli in kreme za lastno uporabo. Nasad sivke na izrazito vinogradniškem področju se ne sliši več tako nora ideja, ali ne?

Članek je bil objavljen v 30. številki Dolenjskega lista, 24. julija 2014

Besedilo in foto: Anja Kerin