DL: Pepi iz Zilj - Petelin, ki uboga bolj kot človek

11.10.2014 | 14:00

Doja s hišnim ljubljenčkom

Jaka pomaga Pepiju iskati hrano.

Pepi je zakoračil že v šestnajsto leto

Ob omembi domačih živali, ki so hišni ljubljenčki, ljudje najprej pomislijo na pse, mačke, morda hrčke, morske prašičke, ptiče. Najbrž pa bi le malokomu prišlo na misel, da sta lahko ljubljenčka tudi kokoš in petelin. A Doja in Jaka Brumen iz Zilj pri Vinici imata — tako kot drugi psa ali mačko — v hiši petelina Pepija. Če se nekomu to zdi čudno, se bo gotovo še bolj čudil, ko bo izvedel, da je Pepi star že 15 let. Z njegovo pomočjo bosta ugotovila, koliko časa lahko živi petelin. Navadno je že tako, da perutnino pojemo, preden dočaka častitljivo starost.

Pepi se je izvalil 1. maja 1999. V srajčnem žepu je Jaka takrat prinesel iz Adlešičev enodnevna piščančka, ki sta odrasla v kuro Čojo in petelina Pepija. »Od prvega dne sva ju ujčkala, dovolila, da gresta v kuhinjo, in Čoja je kar na klopi za mizo nesla jajca. Stara je bila 8 let, ko je poginila, in sumiva, da jo je nekdo zastrupil. Imela sva tudi šest pegatk, ki so vse poginile naravne smrti, najstarejša pa je bila stara 14 let,« pove Doja.

Doja in Jaka imata Pepija za družinskega člana. Ko gre Doja na obisk k sosedom, petelina vzame s seboj. Vsi v vasi ga imajo radi in nimajo nič proti, če gre v hišo, saj ni napadalen, je vajen reda, še posebej pa ga imajo radi otroci. »Rad se ujčka, nikogar se ne boji, vse razume in uboga celo bolj kot človek. Živali pač moramo imeti radi in se z njimi ukvarjati. Midva s Pepijem se ves čas pogovarjava,« se nasmehne Jaka. Navadila sta ga, da je le iz roke in nikoli s tal. Najraje ima čokolado, sladoled, salamo, klobaso, prekajeno meso, grozdje, češnje, proso, šrot.

Na krajše poti ga zakonca vzameta s seboj, prav zaradi njega pa ne gresta za dalj časa od doma. »Ko sva šla pred leti na dopust, sva Pepija in Čojo pustila pri sosedi, a naju je po treh dneh poklicala in prosila, naj se vrneva domov, ker sta ves čas stala na mestu ter nič jedla in pila. Tako sta naju pogrešala. Za kakšen dan bi lahko Pepija vzela na dopust, a je najraje kar doma, kjer se najbolje počuti,« pove Doja.

Ko je pred časom Pepi imel na stopalih krvave otiščance, sta ga peljala k živinozdravnici. V čakalnici so bili le psi in njihovi lastniki. Živinozdravnica je rekla, da je prvič med pacienti petelin. Sicer pa ima Pepi, ki je ves čas s svojima lastnikoma in hodi za njima tako po hiši kot po vrtu, že precej človeške navade. Tako ne hodi spat kot druge kure, torej ob mraku, ampak šele, ko je že trdna tema.

Članek je bil objavljen v 28. številki Dolenjskega lista, 10. julija 2014

Besedilo in fotografije: M. Bezek-Jakše