DL: Jurjevanjska draga - Najprej vsebina, potem oblika

1.10.2014 | 14:45

Šotori v Jurjevanjski dragi obiskovalce prireditev res zavarujejo pred pripeko ali dežjem, vendar po mnenju arhitektov pomenijo degradacijo prostora. (Foto: M. B.-J.)

Jurjevanje, najstarejši folklorni festival v državi, že pol stoletja poteka v Jurjevanjski dragi sredi Črnomlja, ki je po prireditvi tudi dobila ime. Gre za naravni amfiteater, kar je zagotovo prednost, a ima tudi veliko pomanjkljivosti. O tem, kako bi uredili to drago, so na pravokotni mizi razpravljali člani Društva arhitektov Dolenjske in Bele krajine. Kot je dejala arhitektka Jelka Hudoklin, ima Črnomelj poleg starega mestnega jedra na okljuku Lahinje ob sotočju z Dobličico še nekaj prepoznavnih elementov, kot sta Griček in Jurjevanjska draga, ki pa nista ustrezno urejena. Poleg njiju in manjših zelenic v mestu ni parkov za druženje in prireditve na prostem, po čemer pa se Črnomelj bistveno ne razlikuje od drugih slovenskih mest. Jurjevanjska draga je uspela ostati nepozidana predvsem po zaslugi Jurjevanja, vendar pa komaj ustreza prostoru za prireditve. Vendar je potencial drage po besedah Hudoklinove zelo velik, saj ima ugodno lokacijo, možno je urediti dostop, postaviti objekt, nadstrešnice, urediti utrjene površine in igrišča. S kakovostno ureditvijo bi povečali tudi kakovost bivanja, dvignili raven turistične ponudbe in povečali prepoznavnost Črnomlja.

Predsednik prireditvenega odbora Jurjevanja Peter Črnič je naštel predvsem pomanjkljivosti v Jurjevanjski dragi. Ob Jurjevanju morajo zapreti sedem cest. Elektrika je slaba in če je vroče, se bojijo, da bodo v sosednjih hišah zagnali klime, kar bi lahko povzročilo izpad električnega toka. Če pa je dež, so tla hitro preveč razmočena, ker ni drenaže. Vsako leto morajo na novo napeljati v drago vodo, elektriko, urediti odtok, postaviti šotore. Tako se zadnja dva tedna pred Jurjevanjem iz finančnikov, kulturnikov, folkloristov prelevijo v arhitekte, gradbince, komunalce. Strošek za vzpostavitev infrastrukture je vsako leto od 40 do 45 tisoč evrov. Glede na to, da so drugod večji festivali v starih mestnih jedrih, se tudi v Črnomlju ukvarjajo s to mislijo. Odpadlo bi veliko infrastrukturnih problemov, zaživeli bi muzeji in razstave, ki sedaj samevajo, dogajanja pa bi bila lahko na več manjših prizoriščih.

Ksenija Khalil, ki je dolga leta pripravljala Jurjevanje, si ne odpusti, da na prireditvi ni ukinila gostinskega dela, čeprav je imela to možnost. Po njenem bi se morali najprej pogovoriti o vsebini Jurjevanja in se šele potem lotiti primernega urejanja prostora. »Sprva je bilo Jurjevanje v naravnem okolju, a je preraslo v črnomaljsko gasilsko veselico z dodatkom folklore. Drugod ljudje gledajo eminentne koncerte tudi stoje pod dežniki, mi pa moramo postavljati šotore, ker nas zmoti vsaka kaplja,« je menila Khalilova. Tudi član Folklorne skupine Dragatuš Tadej Fink se je strinjal, da bi se morali najprej odločiti, ali bo v Jurjevanjski dragi le Jurjevanje - in morda še kakšna prireditev - ali pa se bodo vrstile vse leto.

Akademski kipar Jožef Vrščaj je z arhitektko Lidijo Malerič Kamnikar pred 17 leti na povabilo občine pripravil ureditev Jurjevanjske drage. Po njegovem je bil včasih breg prednost, saj so ljudje na njem sedeli in gledali prireditev, sedaj pa je breme. Draga bi bila lahko večnamenski prostor tudi za veselice, proslave, za sprehajanje mamic z otroki, predvsem pa naj bo rešitev, tako Vrščaj, amfiteatralna in večnamenska. Po mnenju Malerič Kamnikarjeve pa je moteče, da sta se na Jurjevanju združili kulturna prireditev in gostinska ponudba. »To, kar vidimo danes, nam ni v ponos, ampak v opomin, da smo malo zatajili. Ali ima Črnomelj dovolj poguma, da ne le vsebinsko, ampak tudi prostorsko preraste ta prostor?« je vprašala.

Na račun Jurjevanja v Jurjevanjski dragi je bilo slišati med razpravljavci še več pripomb, saj je pustilo v dragi več posledic. Tako skoraj ni več dreves. Po njihovem ni združljivo, da gledalci med spremljanjem kulturne prireditve slonijo ob točilnih pultih. In ko postavijo šotore, nimajo prireditve, četudi imajo še tako velik kulturni naboj, nobene kakovosti. Če so pod šotori, je povsem vseeno, kje so, saj s postavitvijo šotorov postane prostor degradiran in drugotnega pomena. Predvsem pa bi se morali v Črnomlju odločiti, ali je Jurjevanje veselica ali festival. Mogoče pa ne bi bilo narobe, če bi vprašali tudi Črnomaljce, kaj bi si želeli v Jurjevanjski dragi. Ne nazadnje, več ljudi več ve.

Članek je bil objavljen v 27. številki Dolenjskega lista, 3. julija 2014

M. Bezek-Jakše