DL: Šivilje nekoliko drugače - Dediščina na sodobnih izdelkih

24.9.2014 | 14:40

Izpod spretnih rok so nastali zanimivi sodobni tekstilni izdelki, v katere so ženske vpletle elemente kulturne dediščine.

Izpod spretnih rok so nastali zanimivi sodobni tekstilni izdelki, v katere so ženske vpletle elemente kulturne dediščine.

Cirila Vranešič (prva z desne) je pri praktičnem delu natresla številne nasvete.

Cirila Vranešič (prva z desne) je pri praktičnem delu natresla številne nasvete.

Nuša Malič pri izdelavi bluze s sončnim kolesom.

Nuša Malič pri izdelavi bluze s sončnim kolesom.

Nekdaj je bilo v Beli krajini veliko šivilj, saj so jih v srednji šoli v Metliki celo izobraževali za tovrstne spretnosti. A od belokranjske tekstilne industrije je ostalo bore malo, na Zavodu za zaposlovanje pa je pristalo veliko šivilj. Prav tem je namenjen izobraževalni program z zgovornim naslovom Oblikovalka tekstilnih izdelkov z elementi tradicionalne tekstilne dediščine.

Program že od aprila poteka na Zavodu za izobraževanje in kulturo Črnomelj, financira pa ga Zavod za zaposlovanje iz sredstev evropskega socialnega sklada. 13 Belokranjk in dve Dolenjki, ki ga obiskujejo, imajo dobro razvite ročne spretnosti in smisel za estetsko oblikovanje, seveda pa jim ni tuje niti šivanje, ki pa je tokrat nekoliko drugačno, kot so ga poznale doslej. Temeljito so se namreč seznanile z belokranjsko kulturno dediščino in pomenom njenega ohranjanja. Med drugim so izvedele tudi marsikaj o uporabi tradicionalnih izdelkov ter repliciranju vzorcev na sodobne tekstilne izdelke, ki so jih same kreirale ter izdelale v šiviljski delavnici Parteks Cirile Vranešič v Tribučah.

Vse, kar so izdelale, je tudi tesno povezano z naravo, bodisi da gre za naravne materiale ali motive. Ženske so zagotovile, da imajo toliko idej in spretnosti, da jim ničesar ni težko narediti. Če pa bodo želele tudi kaj iztržiti, bodo morale izdelke spraviti v prodajo. A zavedajo se, da je belokranjski trg premajhen in prereven. Prav tako dobro vedo, da ena sama ne bo mogla narediti veliko in da bodo morale stopiti skupaj. O tem, kaj potrebujejo za vstop v podjetniško dejavnost in za uspešno trženje izdelkov, v katere je vloženega veliko ročnega dela, pa jih bodo v sicer 285-urnem izobraževanju še podučili.

Pet od udeleženk izobraževanja ima že registrirano osebno dopolnilno delo, z novim znanjem pa bodo lahko razširile dejavnost, medtem ko se bodo nekatere morda v podjetniške vode podale na novo.

Članek je bil objavljen v 25. številki Dolenjskega lista, 19. junija 2014

Tekst in foto: M. Bezek-Jakše

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava