DL: Mnogi harmoniko poučujejo kar na črno

12.9.2014 | 14:50

Učitelj harmonike Janez Lekše se že veseli uspeha svojih učencev. (Foto: L. M.)

Tina Lenart s svojo harmoniko (Foto: L. M.)

Harmonika postaja vse popularnejše glasbilo in tudi pri nas se jo je že nekaj let mogoče učiti v glasbenih šolah. Mnogi, ki bi radi znali raztegniti meh, nekateri tudi v poznejših letih, pa tja niso sprejeti in si svojega učitelja najdejo v privatnih šolah. Tudi teh je kar nekaj, ne manjka pa tistih, ki poučujejo na črno, brez ustanovitve svojega podjetja oz. privatne šole. Po navadi so njihove storitve cenovno ugodnejše od prvih, saj državi ne odvajajo davka, zato pa tudi lažje pridejo do učencev in s tem ustvarjajo nelojalno konkurenco. In kako je s tem v našem koncu?

Kot opaža Toni Sotošek, naš priznani harmonikar iz posavskega konca, ki v svoji šoli glasbo in različne glasbene instrumente, tudi harmoniko, poučuje že od leta 1992, dela na črno na žalost ni tako malo. Sam sicer ni še nikoli nikogar prijavil. »Da bi se stvari uredile, bi v prvi vrsti morala več narediti država. Očitno inšpekcija ne dela dobro. Ko sem sam pred 22 leti začel kot samostojni podjetnik, sem moral najprej pridobiti status in priporočilo ustrezne ustanove, da sem lahko registriral glasbeno dejavnost. Ne vem, kako je zdaj s tem. Dejstvo pa je tudi, da ni nujno, da če je nekdo dober na harmonikarskih tekmovanjih, postane tudi dober učitelj. Za to so potrebne še druge sposobnosti,« meni Sotošek in dodaja, da trg gotovo dela svoje, in če si dober, ti učencev ne manjka. Sam je v 22 letih naučil že več kot osemsto ljudi igrati na harmoniko!

MNOGI UČIJO NAROBE

Janez Lekše, evropski prvak in najuspešnejši harmonikar v zgodovini tekmovanja za Zlato harmoniko Ljubečne, ki zdaj že poučuje, je eden najuspešnejših Sotoškovih učencev. Tudi on opaža veliko poučevanja harmonike na črno. V glavnem gre za glasbenike iz različnih ansamblov, ki potem učijo še doma. Pozna nekaj primerov, ko so jih obiskali inšpektorji. Lekše ima na svojem domu v Hudenjah pri Škocjanu registrirano šolo DiaTon od leta 2011, ko je zaključil šolanje. Kot odkrito pove, je nekaj učil že med šolanjem, ker pa se je sčasoma zanimanje za njegovo poučevanje povečevalo in je pridobival vse več učencev, je bila odločitev za zasebno šolo nekaj samoumevnega.« Imam okrog dvajset do trideset učencev, ki prihajajo od vsepovsod, stari pa so od pet let naprej,» pravi in dodaja, da zdaj, ko ima uradno šolo, še lažje pridobi učence.

Cene učne ure so sicer različne, od učitelja do učitelja, po navadi pa imajo tisti, ki učijo na črno, nižje tarife. Sam za pol ure računa trinajst evrov, kar meni, da je za učitelja, ki je na harmoniki dosegel praktično vse, sprejemljiva cena. Če prihajata učenca iz iste družine, daje tudi popust. Kakšne cene imajo drugi, ne ve in se s tem ne obremenjuje, pravi. Pri nelojalni konkurenci Lekše problem vidi predvsem v tem, da mnogi učijo narobe, ker nimajo glasbene izobrazbe, in tako delajo škodo. Ne opaža pa, da bi recesija in slabo gospodarsko stanje vplivala na manjše število učencev harmonike. »Tisti, ki mu je igranje v veselje in se želi naučiti igrati harmoniko, z veseljem tudi plača. Nekaterim pa je seveda pomembna tudi cena. Sam sicer menim, da je cena pogojena s kakovostjo poučevanja oz. zadovoljstvom učencev,« meni Lekše.

Med tistimi, ki ima že vrsto let svojo glasbeno šolo na Dolenjskem, je Tina Lenart iz Tomažje vasi pri Škocjanu. Kot pravi, nikoli niso delali na črno in imajo uradno šolo odprto že šestnajst let. Poleg tega, da poučuje več instrumentov, ne le harmoniko (tudi klavirsko) in klaviature, so v okviru podjetja ponujali tudi ozvočenje, sama je igrala v skupini itd. Počasi se je začelo poučevanje. Tudi sama opaža, da nekateri učijo na črno, to se ji ne zdi pošteno, a o kakšnih sankcijah ne ve ničesar. »Gotovo bi stvari morale biti urejene, za kar skrbim tudi sama. Veliko se trudimo in delamo tudi zastonj, sodelujemo na raznih prireditvah, tudi dobrodelnih, itd. Tudi sama veliko vlagam v kakovost, neprestano se izpopolnjujem in sledim novostim,« pravi in  dodaja, da so cene učnih ur različne, odvisne seveda tudi od lokacije, ali uči doma ali pri učencu. Kako računajo tisti, ki delajo na črno, ne ve. Pove še, da so se v vseh letih stroški zasebne šole zelo povečali, saj se spreminja zakonodaja, »tako da je treba poleg svojega dela spremljati tudi novosti, ki jih nalaga država«.

PRIJAVE NA ANONIM.CO

Morda pa bo več reda na tem področju prinesla januarja letos ustanovljena Zveza diatonične harmonike Slovenije. Pobudniki za ustanovitev zveze so bili številni znani harmonikarji, predsednik pa je postal Mitja Zupančič. Tudi on pravi, da je poučevanje na črno velik problem. »Dolžnost združenja je, da ozavešča, usmerja k poštenemu delu, daje strokovno pomoč in da priglašene ali opažene nepravilnosti posreduje naprej pristojnim uradnim državnim organom in institucijam. S tem namenom smo na naši spletni strani www.zdhs.si že odprli rubriko anonim.co, na katero se stekajo potrebne informacije za ureditev tudi tega področja,« pravi Zupančič, ki meni, da je učiteljev diatonične harmonike premalo. Tudi mentorjev z urejenim statusom in znanjem bi bilo lahko več, harmoniko pa »poučuje« preveč muzikantov brez urejenega statusa, in v celoti gledano, tudi s premalo glasbenega in pedagoškega znanja. Mentorji, ki so člani zveze, imajo status urejen, saj je to pogoj za včlanitev in delovanje znotraj strokovnih organov, imajo pa tudi potrebna funkcionalna znanja in so vključeni v sistem kolegialne pomoči ter dodatnega izobraževanja.

Članek je bil objavljen v 23. številki Dolenjskega lista, 5. junija 2014

Lidija Markelj