DL: Šušmarjem nižje kazni kot obrtnikom

31.8.2014 | 14:00

Robi Veselič je po poklicu inženir strojništva, od leta 2009 je obrtnik, umetnostni kovač. (Foto: J. A.)

Anica Sluga svoje izdelke prodaja na sejmih in tržnicah. (Foto: J. A.)

Malo gospodarstvo po številu gospodarskih subjektov predstavlja skoraj 99 odstotkov slovenskega gospodarstva in zaposluje več kot 233 ljudi. Že od začetka gospodarske krize obrtniki in podjetniki opozarjajo, da potrebujejo pomoč, je na Forumu obrti in podjetništva v Ljubljani izpostavil prvi mož  Obrtnopodjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh.

Od leta 1991 OZS vsako leto spiše zahteve, katerih uresničitev bi lahko pripomogla k boljšemu zagonu malega gospodarstva, in letos so dali velik poudarek zmanjševanju dela na črno ter sivi ekonomiji. »Različne raziskave kažejo, da je obseg sive ekonomije v Sloveniji med 23 in 28 odstotki bruto domačega proizvoda. Zato predlagamo uvedbo posebne motivacijske davčne olajšave pri dohodnini za določene namene po načelu ´vsak račun šteje´,« je rekel Meh. Kasneje je eden od obrtnikov izpostavil, da ni logična zakonodaja, ki za šušmarja, torej tistega, ki obrtniška dela opravlja brez dovoljenja, predpiše 350 odstotkov nižjo kazen kot za poslovni subjekt, ki ne izda računa. Po njegovi oceni to spodbuja delo na črno.

Gospodarski minister Metod Dragonja je priznal, da je treba zakonodajo ravno zaradi takšnih primerov še popraviti, in dodal, da država vendarle pobere več davkov kot v preteklosti, kar kaže na pozitivne rezultate ukrepov za boj proti delu na črno.

Mali podjetniki so med ključnimi zahtevami izpostavili še: razbremenitev stroškov dela, izboljšanje plačilne discipline, ureditev insolvenčne zakonodaje, prenovo sistema javnega naročanja, čezmejno opravljanje storitev in spodbudno delovno okolje.

HIŠA NOGAVIC

Forum obrti in podjetništva je potekal v sklopu četrtega obrtno-podjetniškega sejma, ki je bil prejšnji teden na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na njem je bilo tokrat res malo razstavljavcev, z našega območja samo peščica. Med tistimi, ki se redno udeležuje tovrstnih dogodkov, je bila Anica Sluga, podjetnica iz Dolenje Brezovice pri Šentjerneju, ki je pred dobrima dvema desetletjema odprla podjetje Hiša nogavic. »Ko je propadel Novoteks, kjer sem bila zaposlena, sem iskala priložnost za delo in se odločila za izdelavo nogavic. Začetki so bili težki, a je danes še težje,« prizna Anica Sluga, ki ji največjo težavo v poslu predstavljajo ceneni izdelki iz tujine, prodaja pa izključno po sejmih in tržnicah.

»Konkurenca mora biti, je zdrava, ampak ugotavljam, da so Kitajci dobesedno preplavili naše tržišče in njim je težko konkurirati s ceno, kakovost ni problem,« pove sogovornica, ki je za podjetništvo navdušila tudi hčerko, ta se ukvarja s kozmetiko in naravnimi mili.

UMETNOSTNI KOVAČ

V Ljubljani se je predstavljal tudi umetnostni kovač Robi Veselič iz Marindola pri Adlešičih. Lični uporabni predmeti, od nabiralnikov in termometrov do lestencev, so privabili številne poglede obiskovalcev. Veselič je predstavnik mlajše generacije obrtnikov, veliko trži prek spleta, v Novem mestu ima tudi svojo trgovino in salon, nič ne tarna o težkih časih. Inženir strojništva, ki bo kmalu dobil še naziv diplomirani, se ne boji umazati si rok, na vprašanje, če mu to težaško delo ni izpod časti, sploh, ker bi s svojo izobrazbo lahko delal kaj lažjega, odgovori z besedami: »Od nekdaj sem rad ustvarjal. Nekaj časa sem delal kot projektant v podjetju, pa sem ugotovil, da delo z računalnikom ni zame. Naučil sem se kovanja, odprl popoldansko obrt, in ko sem spoznal, da bi od tega lahko živel, sem v službi dal odpoved.« Veselič pove, da s šolanjem še ni opravil, nadaljeval bo na naslednji stopnji, to bo počel za osebno rast, kovanje pa mu daje drugačno zadovoljstvo. Doslej je naredil že okoli 1.200 različnih izdelkov.

Med panogami prihodnosti je Miha Lovšin iz Centra RS za poklicno izobraževanje izpostavil storitvene dejavnosti, veliko rezerv vidi tudi na področju strateških surovin, kot sta les in kamen. Ocenjuje, da se za delo ni bati tistim, ki se bodo izobraževali na področju zdravstvene in socialne oskrbe, pa tudi transport ter logistika imata svetlo prihodnost.

Članek je bil objavljen v 20. številki Dolenjskega lista, 15. maja 2014

J. Ambrožič