Delavnica: Objemam svojo unikatnost, Ulica Slavka Gruma 9 Novo mesto

29.8.2014 | 17:00

Naše družine - preko porekla in tradicije vir naše največje opore, moči, varnosti. Temeljni kamen naše prihodnosti, trdna osnova za premagovanje ovir vsakdanjosti. A istočasno vse prepogosto vir naše najgloblje bolečine, zadušenosti, nezavedanja svetosti svojega srca.

Le redki starši zares sprejmejo otroka v vsej veličini njegove unikatnosti, se poklonijo svetosti njegove drugačnosti. Oče, mati ali pa kar oba, skupaj s sorodniki in okolico, otroka vse prevečkrat prisilita, da že od spočetja dalje prične vstopati v kalupe družinske utečenosti in le najbolj drzne, posebne ter moče duše se kasneje upajo upreti vzorcem družinske pripadnosti, sprejeti lepoto svoje posebnosti. Večina ljudi namreč vse do konca življenja niha med tihim klicem duše po stopanju po svoji poti večnosti in pripadnostjo družini, sledenju željam in potrebam, neizpolnjenim hrepenenjem prednikov: »V naši družini smo vsi zdravniki, zato boš zdravnik tudi ti. Brat ni dokončal fakultete, zato je tudi ti ne boš. Pri nas hodimo ob nedeljah k maši, zato boš hodil tudi ti. Jaz sem zbolela za rakom, zato boš zbolel tudi ti. Jaz sem velik in suh, zato moraš biti vitka tudi ti. Jaz sem hotela postati računovodkinja, zato boš ti študiral ekonomijo. Oče je alkoholik, zato boš imel težave z alkoholom tudi ti. Jaz nisem potoval po svetu, zato tudi ti ne moreš biti popotnik. Pri nas vsi vozimo znamko avta Volkswagen in jo boš tudi ti. Naša družina je revna in tudi ti ne boš nikoli bogat. V naši družini so vsi poročeni in imajo najmanj tri otroke, zato tudi ti ne moreš biti samska. …«

In kar v otroku ne zatrejo starši, več kot uspešno zaduši trenutni družbeni sistem, skupaj z religijo, šolstvom in zdravstvom, duhovnostjo … Vsi nas bolj ali manj trdo rinejo v smer enakosti, lažnih idealov in utišanja svoje unikatnosti: »Visoka moraš biti najmanj meter osemdeset in nositi modrc s košarico »D«. Pri osemdesetih moraš imeti atletski videz tridesetletnika. Za vse je idealen krvni tlak 120/80. Če si duhoven, potem ne smeš jesti mesa in spiti kozarčka rujne kapljice. Če hočeš delati v našem podjetju, moraš biti pripadnik te in te politične stranke. Za odličen uspeh moraš obvladati vse - od matematike do glasbe in angleščine, slikanja in fizike. …«

Vse to v nas povzroča trpljenje, ker ne znamo in smemo biti to, kar smo, ker se sploh ne poznamo, ne živimo namena, zaradi katerega smo prvenstveno prišli na Zemljo. Postanemo sužnji kolektivne miselnosti, z nevidnimi nitmi privezani na vzorce družinskega drevesa, ujetniki lastne nemoči. Počutimo se prazne, podzavestno živimo življenje svojih staršev/prednikov in idealov okolice. Vse življenje iščemo blagoslov, dovoljenje staršev in prijateljev, da bi zaživeli veličino svoje duše, goreče prosimo, da bi nas nekdo vendarle opazil in sprejel v vsem razkošju svoje veličastnosti. Nas nežno objel, na uho zašepetal: »Čudovit si točno takšen, kot si.« Želimo biti sprejeti, prilagajamo se okolju s hrepenenjem, da bi bili ljubljeni, da bi pripadali. Po drugi strani pa nas vleče »domov«, v svet, v katerega kot duše od nekdaj sodimo. Nekateri si upamo svobodno zaživeti sebe vsaj takrat, ko starši umrejo, nekateri nikoli, nekateri se upremo kalupom utesnjenosti takoj, ko stopimo na pot samostojne srčnosti.

Srčno vabljeni na delavnico "OBJEMAM SVOJO UNIKATNOST", na kateri se bomo v uvodu s pomočjo meditacije in nežnih valov glasbe prepustili šepetu duše in začutili veličino naše posebnosti, svojevrstne unikatnosti. Nato se bomo posvetili individualnim vprašanjem, ki so se nabrala v nas in s pomočjo igranja vlog odstirali tančice resnice.