DL: Pogovor bi, a daljši od sedmih minut!

12.8.2014 | 14:50

ZLATA REBOLJ JE NOVA ZASTOPNICA PACIENTOVIH PRAVIC — Takole je dosedanji varuh pacientovih pravic Robert Sotler predal ključe in zajetno omaro dokumentacije o preteklih obravnavah svoji naslednici Zlati Rebolj. (Foto: I. Novak)

Robert Sotler je po petih letih, odkar je kot zastopnik pacientovih pravic za širše dolenjsko območje odprl pisarno za brezplačno svetovanje v Novem mestu, v teh dneh predal delo naslednici upokojeni višji medicinski sestri Zlati Rebolj, ki je bila pred upokojitvijo več let pomočnica direktorice za zdravstveno nego v novomeški bolnišnici.

»Želim, da bi lahko pomagala in da bi se tudi z mojo pomočjo v zdravstvu kaj spremenilo. Prepogosto se pacienti pritožujejo nad neprimernim odnosom  zdravstvenega osebja. Če bi zdravstveni delavci razumeli, da se je s pacientom treba pogovarjati in z njim ustrezno komunicirati ves čas zdravljenja, potem bi bilo pritožb veliko manj,« je poudarila ob nastopu te neprofesionalne funkcije. Glede na 40-letne izkušnje v zdravstvu meni, da je naloga zastopnice opozoriti paciente tudi na dolžnosti — tako do sebe kot do izvajalcev storitev.

Dosedanji zastopnik se vrača v zdravstvo, vključil se je v tim psihiatrične oskrbe pacientov na terenu, ki jo ponuja novomeški zdravstveni dom. Nanj so se obračali tudi pacienti, ki so imeli težave z duševnim zdravjem in so težko prestopili prag ambulante zaradi stigmatizacije bolezni, zato je prepričan, da bo nova možnost oskrbe na domu za večino dobrodošla.

V petih letih je utrl pot zastopniku pacientovih pravic. Pravi, da so se sprva nekateri izvajalci zdravstvenih storitev upirali, češ da jih bo nadziral, čeprav se je zavzemal le za vzpostavitev medsebojnih odnosov med izvajalci zdravstvenih storitev in pacienti ter za ustrezno zdravstveno oskrbo.

Pričakovanja nekaterih ob nastopu njegove funkcije so bila različna, ugotavlja, da so morda nekateri pacienti od zastopnika pričakovali preveč. »Zastopniki niso v vlogi brezplačnega advokata, ampak v vlogi pomoči pacientu, ko naleti na ovire,« pojasnjuje.

S katerimi težavami so se najpogosteje obrnili nanj? Obravnaval je največ domnevnih kršitev glede umeščanja v čakalne vrste, pogoste so bile pritožbe nad čakanjem za zobno protetiko in posledično nezadovoljstvo zaradi plačila določenih storitev. »V vseh petih letih sem morda naletel na tri paciente, ki so bili ekonomsko boljše situirani. Po večini se na zastopnika obračajo reveži, socialno šibkejši, Romi, zaporniki. Iz tega se da sklepati, da si bolje situirani najdejo drugačne poti za zagotavljanje zdravstvenih storitev,« ugotavlja.

Ogromno ljudi se je nanj obračalo po telefonu. »V rokah so imeli napotnico z oznako ´hitro´, a so jih na pregled naročili šele čez dva meseca. Razložiti jim je bilo treba, kar bi jim morali že zdravstveni delavci, da v kategorizaciji nujnosti ´hitro´ pomeni v treh mesecih. Hitro ne pomeni nujno,« je razložil. Čeprav so se nanj obračali tudi z zahtevami po presoji strokovnosti zdravnikov, poudarja, da se v to ni nikoli vmešaval, ampak je presojo prepustil strokovnim organom. Lani je obravnaval novih zadev, osebno se je srečal s 373 pacienti, 483 je telefonsko svetoval. »Pacienti potrebujejo predvsem pogovor, daljši od sedmih minut, kot je omejitev na pacienta v zdravstvu,« poudarja.

V mnogih primerih je bil zaradi omejenih pristojnosti nemočen. »Kot zastopnik bi si želeli več pristojnosti v zadevah ZZZS, ker pacienti to od nas pričakujejo. Ko jim na primer zdravnik zavrne vlogo za zdraviliško zdravljenje, ne moremo posredovati, lahko jih le napotimo na zavod.« Glede na zaostreno gospodarsko situacijo ugotavlja, da so ljudje na splošno nezadovoljni in je različnih trenj več, tako da pričakuje, da bo v prihodnje tudi pritožb najbrž še več.

Članek je bil objavljen v 17. številki Dolenjskega lista, 24. aprila 2014

Irena Novak