DL: Za tiste z zelenimi prsti - Ajda Posavje raste in zori

31.7.2014 | 14:45

Člani društva pri mešanju pripravkov (Foto: Ajda Posavje)

Zdravo iz biodinamične pridelave (Foto: Ajda Posavje)

Že šest let se posavski biodinamiki združujejo v društvo.

Hotel za žuželke (Foto: Ajda Posavje)

Društvo Ajda Posavje se že šest let sestaja na Žigrskem Vrhu pri Sevnici. Vrtičkarji in kmetje se sestajajo dvakrat mesečno na delovni kmetiji in si na svoji tržnici izmenjajo lokalno biodinamično pridelano hrano

Skrb za zdravje in za odgovorno ravnanje do narave je tudi v Posavju prinesla nove možnosti pridelave zdrave hrane po biodinamičnih načelih. Vse več članov biodinamičnega društva Ajda Posavje, ki se redno sestajajo pri ustanoviteljih društva - Majdi Hriberšek in Janezu Košarju, udejanja metodo Rudolfa Steinerja.

Steiner je začetnik biodinamičnega poljedelstva, antropozofske medicine, euritmije in Waldorfske šole. Že leta 1924 je v Nemčiji organiziral tečaj za velike kmetovalce in opozoril na resne posledice uporabe kemičnih sredstev, umetnih gnojil in škropiv v vse bolj industrializiranem kmetijstvu. Njegovo izjavo: »Konec tega stoletja bodo naša živila tako prazna, da za človekovo prehrano ne bodo več uporabna, polnila bodo le njegov želodec«, pa mnogi še danes težko razumejo.

Naj na kratko zapišemo razliko med integriraninim, ekološkim in biodinamičnim kmetovanjem. Prvo uporablja »nadzorovana zaščitna sredstva«, kot so pesticidi, fungicidi in herbicidi, pri ekološki predelavi pa je spisek omenjenih sestavin v večini prepovedan, vendar pa se delno še vedno uporablja naravi neprijazna sredstva. Predvsem pa nobena od obeh metod dolgoročno ne skrbi za revitalizacijo zemlje. Mnoge kmetijske države v Evropi se namreč že srečujejo z mrtvimi in neuporabnimi površinami dednega materiala (zemlje).

Znanstveno je dokazano, da svetovni zdravstveni problemi nastajajo zaradi vedno večje uporabe pesticidov, ki povzročajo mutacije. Te ne naraščajo sorazmerno z njihovo porabo, pač pa se nast ale poškodbe v človekovi genetski masi multiplicirajo. (Učinek pesticidov na človeštvo je v veliki meri pojasnil Boštjan M. Zupančič v kn jigi Prva od sedmih suhih krav.)

PRAKSA V BIODINAMIKI

Vplivi kozmičnih ritmov so starodavno vedenje, ki so mu sledili naši predniki pri vsakdanjih opravilih. Po njih so se ozirali v času kolin, pri sečnji lesa, setvi, obrezovanju …

Biodinamiki že več kot 80 let poznajo preparate proti škodljivcem, škropiva ob suši in pozebi ter celo za zaščito pred radioaktivnim sevanjem. Po posebnem postopku in ob pravem času negovane zdravilne rastline tako postanejo homeopatska zdravila. S to metodo se brez uporabe strupov in umetnih gnojil dosega odlično kakovost pridelkov, ohranja se plodnost tal, pestrost kulturnih rastlin in ekološko ravnotežje. Metoda uči partnerstva in poudarja odgovornost do zemlje, rastlin in živali. Osnovno delo na zemlji je zato uporaba biološko–dinamičnih preparatov, s katerimi zemljo zdravimo, poleg tega pa še delo v skladu s kozmičnimi ritmi, ki so povezani z dnevi, položajem sonca pred ozvezdji ter s skladu s položajem in konstelacijo planetov. Na osnovi tega je narejen setveni koledar po Marii Thun, ki označuje dneve, primerne za delo s korenovkami, s plodovi, cvetjem in z rastlinami, ki tvorijo liste.

PRIPRAVKE IZDELAMO SAMI

Biodinamiki si torej vse pripravke, potrebne za rast svojih rastlin, napravimo sami. Na voljo je kar nekaj literature, zato si lahko načeloma te pripravke izdela vsak posameznik, vendar je delo v skupini lažje, saj se delo, kot je nabiranje zelišč, izdelovanje pripravkov, gnoja in številnih preparatov porazdeli in tako lahko vsak član prispeva po svojih močeh.

Od leta 1991, ko smo se v Sloveniji prvič srečali s to metodo gospodarjenja, so po posameznih regijah vzklila številna društva. Prednost članstva je oskrba z biološko-dinamičnimi pripravki, izmenjavi semen, sadik in izobraževanje.

Društvo Ajda Posavje se že šest let sestaja pri ustanoviteljih društva na Žigrskem Vrhu, pri Majdi Hriberšek in Janezu Košarju. Dvakrat mesečno se na delovni kmetiji sestajajo vrtičkarji in kme tje, na njihovi tržnici pa lahko izmenjajo in kupujejo lokalno biodinamično pridelano hrano. 10. marca 2014 je na občnem zboru predsednik društva Janez Košar poudaril pomen ozaveščanja širše javnosti in povezovanja s šolami, saj se zavedamo, da primer Nove Zelandije, ko so velike korporacije prepovedale uporabo lastnih semen in vrtičkarstvo, kaj lahko zgodi tudi pri nas.

Naj zaključim s Steinerjevo mislijo: »S tem, kar je od nekdaj bilo, je svet na svojem koncu. Novega ne bomo dobili po tej poti. Novo mora priti iz duhovnega sveta. To pa ne bo prišlo, če ljudje ne bodo resnično pripravljeni sprejeti teh novosti. Rešitev pride lahko le, če se najdejo človeške duše, ki gredo duhovnemu svetu naproti.«

Članek je bil objavljen v 13. številki Dolenjskega lista, 27. marca 2014

Maja Šušteršič, Ajda Posavje