Posejali konopljo, želi bodo jeseni

14.5.2014 | 14:45

"Vstali smo ob 5. uri zjutraj, ko se je iz zemlje še dvigala meglica in s košarami stopili na skrbno pripravljeno njivo,“ je pripovedovanje o posebnem dogodku začel mladi kmet Jernej Redek iz vasi Krka, eden od treh partnerjev mladega podjetja, ki je vzklilo v podjetniškem inkubatorju Novo mesto, podjetniško priložnost pa vidi v pridelavi in predelavi konoplje.

Čas setve konoplje je odvisen od namena pridelave in zajema obdobje od zgodnje pomladi do sredine poletja. Prerana setev onemogoči strojno žetev, zato se konopljo seje konec aprila ali maja kot glavni posevek in junija kot strniščni posevek, ko se požanje ajdo, ječmen, oljno ogrščico. „Mi smo izbrali čarobno majsko jutro, vsak od nas je prijel svojo pest semen konoplje in v istem trenutku smo semena raztroslili v zrak,'' dodaja Jernej Redek.

Lani je bilo v Sloveniji s konopljo posejanih več kot 250 hektarjev, največ na prekmurskih poljih, letos naj bi je bilo še enkrat več. Na dveh hektarjih so svojo posejali tudi mladi podjetniki iz podjetja Kanas – poleg omenjenega Jerneja Redka še Marko Sladič in Silvija Špehar.

Mladi podjetniki napovedujejo, da bodo svojo konopljo poželi jeseni, za prvo žetev pa pričakujejo tono in pol semen.

''V podjetju smo združili strast do konoplje, zelišč in naravne kozmetike. Naše želje so narediti kakovostne izdelke, pridobiti zaupanje ljudi in osvojiti slovenske in tuje trge. Posajena konoplja bo tako del naše kozmetične linije Hemptouch in s to izjemno podjetniško idejo smo dosegli visoko 20. mesto na tekmovanju Start:Up, v prihodnje pa bomo povečali lastne nasade in razširili linijo prehrambenih in kozmetičnih izdelkov,'' je bistvo podjetja razložila Silvija Špehar, mlada biologinja in predana raziskovalka naravne kozmetike. (- pripeta tonska izjava Silvije Špehar)

„Konoplja ima velik potencial tako v kmetijstvu kot industriji, zato upamo, da bo kmalu tudi pri nas na voljo vsa mehanizacija in oprema, ki jo kmetje in predelovalci potrebujemo za predelavo,“ pravi Marko Sladič, ki ga je strast do konoplje ponesla vse do Litve, kjer se je tudi odločil, da bo iz tega naredil svojo poslovno pot.

Silvija Špehar, sicer Belokranjka, pa dodaja: »Konoplja je povezana s slovensko dediščino in je bila obvezen posevek vsake belokranjske hiše, da so jo imeli za vrvi in kot del kolobarja, bila je tudi vir zaslužka. Dedek naše mentorice Katarine Simonič je tako pletel vrvi in jih nato prodajal v Novo mesto. Konoplja odpira tudi pozabljena poglavja zdravega prehranjevanja. Konopljino olje je odličen vir nenasičenih maščob, semena so bogat vir vlaknin, luščena semena pa obogatijo solate, pripravljene jedi, jogurte in smutije. Moko, ki je brez glutena, lahko uporabljamo tudi v presni prehrani.«

Mladi podjetniki se dobro zavedajo poslovnih priložnosti konoplje. »Konoplja ima štirikrat večji naravni prirastek kot gozd, in to brez škropljenja proti boleznim, škodljivcem in plevelom. Je vsestransko uporabna, prijazna človeku in okolju. Prihodnost konoplje je tudi v plastiki, papirju, gradbenem materialu za hiše, oblačilih, obutvi, pohištvu, zdravilih … « potenciale povzema Marko Sladič in hkrati preučuje možnosti, kako rastlino čim bolj izkoristiti.

Petra Krnc