DL: Na področju konjereje imamo divji zahod

24.4.2014 | 14:50

Konji haflingerji, pravzaprav kobile z žrebetoma, iz Bele krajine (Foto: B. D. G.)

Konji haflingerji, pravzaprav kobile z žrebetoma, iz Bele krajine (Foto: B. D. G.)

Jože Mihelčič, predsednik Združenja rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme (Foto: B. D. G.)

Jože Mihelčič, predsednik Združenja rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme (Foto: B. D. G.)

V zadnjih letih se težave v konjereji stopnjujejo, ocenjuje Jože Mihelčič, predsednik Združenja rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme. V naši državi sicer prevladuje reja hladnokrvnih pasem konj, ki jih je med vsemi konji čez 80 odst. in jih po statističnih podatkih redi kaka desetina oz. 5.900 slovenskih kmetij.

Rejske organizacije, ki skrbijo za rejske programe posameznih pasem, opozarjajo na težave in so pripravile že vrsto predlogov za izboljšanje stanja. Prepričane so, da je konjereja v primerjavi z drugimi panogami živinoreje neenakopravno obravnavana pri financiranju programov, v stroki in izobraževanju, konjerejo pa težko najdeš celo v statistikah.

Drage preiskave

Rejce močno obremenjujejo predrage in velikokrat nepotrebne ter prepogoste obvezne veterinarske preiskave plemenskih žrebcev, ki v Sloveniji stanejo oskrbnika več kot 240 evrov, medtem ko v sosednji Italiji le 150 evrov. »Rejci plačujemo preventivne preiskave, na podlagi katerih ni nobenih poročil, če pa se pojavijo bolezni pa smo prepuščeni samim sebi. Vso potencialno škodo nosi rejec sam. Predrage so tudi veterinarske storitve, poleg tega pa se soočamo tudi s pomanjkanjem ustreznih zdravil ter anomalijami v zvezi z dovoljenji za njihovo uporabo,« opozarja Mihelčič.

Med težave uvršča tudi monopol nekaterih trgovcev v trgovini s konji, še posebej pa nekontroliran uvoz konj, predvsem iz vzhodnih novih držav članic Evropske unije, ki nimajo ustreznih oznak niti opravljenih zdravstvenih preiskav. Pojavlja se celo menjavanje in premeščanje čipov posameznih živali.

Šest mesecev za dokumente

Predrage in zastarele so, kot poudarja Mihelčič, tudi zootehnične storitve. Rejci se srečujejo s težavami pri evidentiranju žrebet, pri čemer se jim zdi nedopustno, da šest mesecev čakajo na dokumente, težave so tudi z nekontroliranimi pripusti kobil, z neurejenim označevanjem živali in z neažurnim izdajanjem dokumentacije – ko se žrebe poleže, rejec čaka eno leto papirje, da ima žrebe v hlevu. Register živali je neurejen in zaprt, zaradi česar ni zagotovljena sledljivost. Kot ugotavlja Mihelčič, je celoten sistem nepregleden, zapleten in za rejca med najdražjimi v Evropi.

Rejci zato pričakujejo spremembe na področju veterinarskih preiskav, ki so po njihovem mnenju v Sloveniji prepogoste. Kot opozarja Mihelčič, je del žrebčarjev v stalni državljanski nepokorščini, saj niso opravili zahtevanih preiskav, ker menijo, da so prepogoste.

Vse več neznanega porekla

Čeprav bi v državi po dveh desetletjih človek pričakoval več reda, se v resnici, kot spomnijo rejci, povečuje število živali neznanega porekla. »Tega v državi ne vidimo ali se problema prav ne lotimo,« pravi Mihelčič in neurejenost opiše kot divji zahod. Prepričan je, da so slovenski rejci v podrejenem položaju v primerjavi s tujimi zaradi stalnih preiskav in postopkov, ki drugod niso potrebni. Mihelčič zato meni, da je treba postaviti taka pravila, ki bodo za organizirane rejce motivacija.

Meni, da Slovenija konjereje nikakor ne želi priznati kot pomembno panogo v živinoreji, kmetijstvu in v prehranski verigi. »Morali si bomo priznati, da konje redimo tudi za meso,« je dejal na nedavnem posvetu o konjereji na šolskem centru Grm Novo mesto. Ob tem pa je poudaril, da je na seznamih nekaj tisoč konj, ki niso za prehrano, zato se bo pojavila težava, kaj z njimi. Opozoril je, da v tujini konje uvrstijo na tak spisek šele, ko jih vključijo v tekmovanje, medtem ko jih pri nas že ob rojstvu določijo, ali so za prehrano ali ne.

Določiti datum! In konec.

Poleg tega so rejske organizacije že predlagale poenostavitve označb za žrebeta, ki ne gredo naprej v rejske programe. Predlagajo, da bi jih na primer rejec sam označil ali pa poslal poročilu o žrebitvi in bi dobil registrsko številko in dokument, s katerim bi žrebe lahko do enega leta starosti peljal v klavnico.

Opisani »divji zahod« povzroča razmah neorganizirane reje s samci in čredami vprašljivega zdravstvenega stanja, z ilegalnimi pripusti in zakoli ter v nasprotju z organizirano rejo brez kakršnega koli razumnega nadzora tudi inšpekcijskih služb. V omenjenem združenju rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme se zaradi tega med drugim zavzemajo za takojšnjo določitev referenčnega datuma, po katerem ne bo več mogoče evidentirati konj neznanega porekla, ali pa bo takšno početje postalo kaznivo.

Članek je bil objavljen v 5. številki Dolenjskega lista, 30. januarja 2014

B. Dušič Gornik

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava