D: Spremenjen zakon o vinu - Korak naprej, a do cilja še daleč

13.4.2014 | 15:15

Janez Živič

V krški vinski kleti si želijo več reda na našem trgu vina. (Foto: A. K.)

Pretekli konec tedna je začel veljati popravljeni zakon o vinu, ki prinaša kar nekaj novosti. Od sprememb pri prometu z odprtim vinom do pristojnostih vinarske inšpekcije in višjih kazni za kršitve. Na ta način želi namreč država omejiti sivi trg vina v Sloveniji in odpraviti nelojalno konkurenco med vinogradniki oziroma vinarji. Po grobih izračunih namreč kar 40 odst. pri nas pridelanega vina ni evidentiranega.

Po ocenah poznavalcev je v Sloveniji približno 23 tisoč hektarjev vinogradov, med katerimi je od 17 do 18 tisoč hektarjev obdelanih, v register pridelovalcev grozdja in vina pa je vpisanih le 16 tisoč hektarjev vinogradov. Pri tem pa se je doslej pridelek prijavljal le za dobrih 13 tisoč hektarjev teh površin. To je bil eden glavnih razlogov, da so poslanci konec preteklega leta zakon o vinu, ki sicer velja od leta 2006, dopolnili in spremenili.

Kot je v obrazložitvi zapisalo kmetijsko ministrstvo, sta osnovni načeli zakona zaščita potrošnika na eni strani in zaščita pridelovalca grozdja ter vina na drugi. »Novela zakona krepi obe osnovni načeli zakona, saj s povečanim nadzorom ščiti potrošnika pred zavajanjem o poreklu in kakovosti vina, pridelovalca grozdja in vina pa pred nelojalno konkurenco,« so zapisali.

Spremembe zakona podpira tudi direktor Kmečke zadruge Krško Janez Živič, ki si želi predvsem več reda na trgu vina pri nas. »Iz podatkov je razvidno, da je v Sloveniji velik razkorak med posnetki vinogradov in pa dejansko prijavljenimi vinogradi v registru. Še večji razkorak pa je potem pri prijavi vina. Če bi mi za vino uspeli iztržiti višjo ceno, bi lahko tudi grozdje plačali po višji ceni. Dokler obstaja sivi trg, pa lahko za grozdje plačamo le 10 odstotkov od naše prodajne cene vina na polici,« posledice neurejenih razmer oriše direktor zadruge, kamor grozdje oddaja 250 članov, še s 50 vinogradniki pa imajo sklenjene dodatne pogodbe.

Novela zakona o vinu med drugim določa tudi prepoved točenja neustekleničenega vina v gostinskih lokalih. Sprememba je predvsem med manjšimi vinogradniki oziroma lastniki vinotočev naletela na nekaj odpora, ki pa ga je ministrstvo s komentarjem zakona, v katerem pojasnjuje, kaj šteje kot ustekleničeno vino, uspelo zajeziti. V skladu s pravilnikom o označevanju in embalaži vina je tako ustekleničeno vino tisto, ki je v ustrezni zaprti embalaži, opremljeni z ustrezno oznako (etiketo s podatki o kakovosti, poreklu, pridelovalcu … ). Za ustrezno embalažo pa se šteje vsaka posoda, ustrezna za hrambo živil, pri čemer veljajo za vina s poreklom nekatere omejitve. To z drugimi besedami pomeni, da bodo lahko v gostinskih obratih še naprej točili vino neposredno v kozarec, v vrče, ki jih odnesejo na mizo, ali pa prek šankomata.

Strožji pa naj bi bil odslej nadzor nad vinogradniki. Upravne enote bodo tako bdele nad sporočanjem podatkov v register pridelovalcev grozdja in vina ter odrejale ustrezne ukrepe, popravljen vinski zakon pa prinaša tudi višje kazni za prekrške.

»Dopolnitev zakona je namenjena ohranitvi vinske branže. Sprememba zakona je torej korak naprej, ni pa še končna rešitev,« meni Živič, sicer zagovornik tako imenovane vinske znamke, z uvedbo katere bi vinogradniki v register morali prijaviti vso vino, pridelano v Sloveniji, tudi tistega iz naslova tako imenovane osebne uporabe.

Članek je bil objavljen v 3. številki Dolenjskega lista, 16. januarja 2014

Anja Kerin