Romsko naselje Krušče - Kdo je tu drugorazredni državljan?

31.1.2014 | 14:45

Tudi takole živijo v naselju Krušče.

Ena od najlepših hiš je Koščeva. A je brez elektrike, luč sveti na agregat.

Eden od 80 prebivalcev naselja v Gazicah

»Ko se tisti, ki bi morali rešiti problematiko zemljišč, kjer je romsko naselje Krušče, lotijo reševanja tega problema, v en glas ugotavljajo, da je zadeva večplastna. Za nas lastnike zemljišč je povsem enoplastna – mi hočemo denar ali zemljo nazaj, romsko problematiko pa naj rešujejo tisti, ki so jo povzročili,« je odločen Alfonz Duhanič z Gazic, vasice pri Cerkljah ob Krki.

Nedaleč od vasi je romsko naselje. Šteje približno 80 ljudi, živijo pa na zemljišču, ki je v lasti 25 lastnikov, gre pa za območje, ki so jim ga vrnili v postopku denacionalizacije. »Zemljišče je bilo odvzeto leta 1951, šlo pa je za lastnino, ki so jo vaščani vlagali v pašno skupnost,« razlaga Duhanič, ki ima že od leta 2003 odločbo, da je solastnik dela sicer dobrih 6 hektarjev velikega zemljišča. »Občina, država in urad za manjšine so bili že med denacionalizacijskim postopkom sproti obveščeni, da bo treba rešiti romsko problematiko na tem zemljišču, saj bomo zemljo zahtevali nazaj. Zdaj zahtevamo plačilo škode, saj smo lastniki uzurpiranih zemljišč, za katere plačujemo davke, na zemljo pa niti stopiti ne moremo,« pravi Duhanič, ki opozarja, da se zaradi neaktivnosti občine in države le zaostrujejo odnosi med Romi in večinskim prebivalstvom.

Tudi pri popisu nepremičnin se je zgodil absurd. Lastniki zemlje so postali ´ponosni´ lastniki romskih hiš, zanimivo pa, da lastnikov zemljišč ni nihče obvestil, da bo popisoval nepremičnine. »Skupna vrednost nepremičnin v tem romskem naselju je bila ocenjena na 700 tisoč evrov, in to vrednost so pripisali nam, lastnikom zemljišč. In to se je celo upoštevalo na primer pri odmeri plačila za vrtec. Odločbo je izdal isti center za socialno delo, kot obravnava Rome. Ko sem se na odločbo pritožil, so me pri plačilu vrtca uvrstili za tri razrede nižje,« pravi Iztok Gramc, prav tako še eden izmed ´solastnikov´ romskega naselja.

NAJPREJ JE BIL EN ROM

Po drugi svetovni vojni je v brežiško občino prišel en Rom. Delal je na letališču in bil v službi vse do upokojitve, prav tako so delali in si zaslužili pokojnino vsi štirje njegovi otroci, medtem ko so njegovi vnuki in pravnuki brez služb, a se vozijo v dobrih avtomobilih. »Občina je prvi družini kupila barako v Cerkljah, ko pa smo se na Gazicah v 60. letih izrekli negativno o samoprispevku, so Rome naselili sem. Takrat smo postali drugorazredni državljani, in to smo še danes,« poudarja Alfonz, ki ga boli odgovor varuha človekovih pravic, ki mu svetuje, da bo moral, če ne bo prišlo do sporazumne rešitve v okviru občine, svoje zahtevke uveljaviti prek sodišča. Zakaj bi moral namreč na sodišcu zahtevati nazaj tisto, kar je njegovo?

VEČ KOT 20 LET REŠEVANJA

Kot so pojasnili na občini Brežice, se z romsko problematiko ukvarjajo že od leta 1992. Eden prvih poskusov rešitve je bila razselitev romskih družin po prostih površinah znotraj občine Brežice, vendar ta način reševanja ni dobil podpore in so ga umaknili z dnevnega reda na občinskem svetu. Oktobra 1997 so svetniki sprejeli sklep, da bodo pristopili k legalizaciji romskega naselja Krušče.

»Občina Brežice je v skladu z zakonom o urejanju prostora začela postopek sprejemanja strategije in prostorskega reda, vendar je morala zaradi sprejetja zakona o prostorskem načrtovanju leta 2007 postopek prekiniti in začeti postopek sprejemanja občinskega prostorskega načrta, v katerem je zajeto tudi območje naselja Krušče. Po sprejetju OPN-ja, s katerim bodo zemljišča opredeljena kot stavbna, bo občina pristopila k odkupu zemljišč,« je pojasnil Branko Blaževič, višji svetovalec iz oddelka za prostorsko načrtovanje in razvoj občine Brežice. Občina namreč računa, da bo uspešna na razpisu in bo pridobila denar tudi za odkup, da bo to mogoče, pa morajo zemljišča biti opredeljena kot stavbna.

»Odkupljena zemljišča bodo osnova, da lahko pristopimo k sprejemanju OPPN-ja, v katerem bomo natančno definirali potek infrastrukture znotraj naselja in predvideli notranjo delitev parcel, šlo bo za gradbene parcele,« so pojasnili na občini, kjer bodo morali sprejeti program opremljanja, ki bo tudi osnova za izračun komunalnega prispevka, vsi ti dokumenti pa bodo podlaga za legalizacijo obstoječih objektov. Ti postopki, kot dodajajo na občini, smiselno sledijo usmeritvam iz Nacionalnega programa ukrepov za Rome Vlade Republike Slovenije za obdobje 2010 do 2015 na področju Izboljšave bivalnih razmer in ureditev romskih naselij.

TUDI POD DROBNOGLEDOM INŠPEKCIJE

Ima pa nad naseljem Krušce pregled tudi gradbena inšpekcija. »Trenutno je v evidenci gradbenega inšpektorata šest inšpekcijskih zadev zaradi gradnje nelegalnih objektov v omenjenem romskem naselju. Trije postopki so v ugotovitveni fazi, v enem primeru je izdano opozorilo, v enem izdana inšpekcijska odločba, v enem poteka izvršilni postopek. Zadnji postopek je gradbeni inšpektor začel zaradi več prejetih prijav v septembru letos,« so sporočili iz službe za odnose z javnostjo Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor.

ŠE ZAPUŠČINSKI POSTOPKI

Kot je pojasnil Branko Blaževič, je občina Brežice v preteklosti vodila razgovore zaradi pridobivanja nepremičnin od vseh lastnikov, ki jih je predstavljal in zastopal odvetnik Drago Šribar. »Solastniki so preklicali oziroma odvzeli pooblastila odvetniku, tako da nimamo sogovornika med lastniki zemljišč, na nas se obračajo posamezni lastniki, kar pa ne predstavlja celovitega reševanja lastnine romskega naselja, saj je veliko lastnikov pokojnih, postopka dedovanja pa dediči še niso realizirali. Odkup zemljišča lahko izvedemo, če sklenemo pogodbo z vsemi solastniki zemljišč,« je povedal in dodal, da so v postopku sprejemanja OPN-ja Alfonz Duhanič in solastniki podali pripombo, da ne dovoljujejo spremembe namenske rabe na parceli. »Stališča do pripomb na javno razgrnjeni OPN je sprejel brežiški občinski svet, ki je sledil predlogu župana, da pripombe solastnikov ne sprejme. S tem namreč zagotovimo možnost koriščenja denarja, odkupa teh zemljišč ter ureditev problematike lastništva. Kakšne bodo pripombe v postopku sprejemanja OPPN-ja, pa ne moremo predvidevati,« je dodal Blaževič.

Koliko časa bodo ti postopki še trajali, je težko predvideti, lastniki zemljišč pa so odločni: zemljo naj odkupijo ali Rome izselijo. A cena za zemljo ne bo majhna, pravijo. »Ne gre za lakomnost, želimo le pošteno plačilo za tisto, kar je naše. Če večina odloča, da bodo Romi živeli tu, naj večina tudi za to plača,« pravijo na Gazicah.

Članek je bil objavljen v 41. številki Dolenjskega lista, 10. oktobra 2013

Tanja Jakše Gazvoda