DL: Za 1.300 večjih kmetij obvezno računovodstvo

22.1.2014 | 14:45

DL: Za 1.300 večjih kmetij obvezno računovodstvo
DL: Za 1.300 večjih kmetij obvezno računovodstvo
DL: Za 1.300 večjih kmetij obvezno računovodstvo

S 1. januarjem 2014 mora okrog 1.300 slovenskih kmetij, na območju Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto pa najbrž okrog 110, voditi računovodstvo. Gre za kmečka gospodinjstva, ki so s povprečjem dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leti 2011 in 2012 presegla 7.500 evrov, pri čemer ta vsota vključuje tudi subvencije. Začetek obveznosti so enkrat že prestavili, a, kot pravi Damijan Vrtin, specialist za ekonomiko pri KGZ Novo mesto, ne računajo na novo odložitev, saj je kmetijsko ministrstvo že poslalo opozorilo in navodilo.

Na kmetijskem zavodu nimajo natančnih podatkov, katere so take kmetije, zato bo to znano do konca septembra, ko naj bi Durs zavezancem poslal pisna obvestila. Zavezanci bodo morali nato do 31. oktobra na davčnem organu priglasiti način ugotavljanja davčne osnove, torej se bodo morali odločiti, ali bodo to počeli na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na osnovi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Vsekakor bodo kmetije, ki bodo dobile obvestilo Dursa, morale od 1. januarja obvezno voditi računovodstvo oz. evidence za davčne namene, kar bodo morale početi vsaj pet let. Kot pravi Vrtnin, bo to kmetijam prineslo dodatne obveznosti v zvezi z vodenjem dokumentacije o poslovanju kmetije, sestavljanjem računovodskih izkazov in davčnih obračunov. Kmetije se bodo odločile, ali bodo računovodstvo vodile same ali pa bodo to delo prepustile računovodskim servisom.

Za vodenje računovodstva se lahko prostovoljno odločijo tudi druge kmetije. Čeprav je bilo ob predlogih visokega povišanja katastrskega dohodka o tem veliko govora, pa, kot so povedali v KGZ Novo mesto, doslej velikega dodatnega povpraševanja ni bilo. Morda pa bodo nekateri, ki sicer ne dosegajo meje 7.500 evrov, začeli razmišljati o prostovoljnem računovodstvu, če imajo še druge prihodke ali olajšave in je od tega odvisno, v kateri dohodninski razred padejo.

»Za kmete je vodenje računovodstva velika sprememba v načinu poslovanja, pridobivanju in arhiviranju listin o poslovanju kmetije, zato je velika verjetnost, da bodo morali to delo nekomu zaupati. Ob tej novi obveznosti se ne bojimo toliko, da bi imele kmetije previsoke davčne osnove in davčne obveznosti, kot pa dodatnih stroškov za računovodstvo,« ocenjuje Vrtin.

Mateja Šunta iz računovodske službe KGZ Novo mesto pa pravi, da ima zavod izkušnje z vodenjem računovodstva za kmetije, poleg tega pa pozna kmetijstvo bolj kot drugi računovodski servisi: »Zdaj delamo obračune za DDV za okrog 30 zavezancev in za kmeta, ki opravlja dopolnilno dejavnost kot samostojni podjetnik, izkušnje pa imamo tudi s knjigovodstvom FADN, ki je povezano z evidencami za kmetijsko politiko in je ločeno od davčnih evidenc.«

V naslednjih dveh letih naj bi se število kmetij v obveznem sistemu računovodstva povečalo na okrog 3.000, saj bodo prestopile predpisani prag, ker začne z letom 2014 veljati 100-odstotna obdavčitev subvencij. Pri obdavčitvi se upošteva tudi nova definicija kmečkega gospodinjstva, ki ga sestavlja eno ali več gospodinjstev na istem naslovu. V skupni dohodek kmečkega gospodinjstva se tako seštevajo davčne osnove vseh članov kmečkega gospodinjstva (katastrski dohodek, pavšalna ocena dohodka na panj in subvencije - doslej 50 odst. obdavčljivih plačil).

Članek je bil objavljen v 39. številki Dolenjskega lista, 26. septembra 2013

B. Dušič Gornik

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (3)

22.1.2014Oceni Nevtralni 

Pri prejšnji vladi so samo napovedali, da morajo biti spremembe in vsi na vstajo ! Pravilno, zdaj pa naj snamejo še gate iz vas, a nisem v nobeni od strank !!!!!!!!!!!

22.1.2014Oceni janez 

Kot obrtniček moram vodit knjige, kar naj jo še kmetje saj dobijo subvencije in olajšave, pri suši, toči. Jaz nimam nobenih olajšav, ne subvencij za nakup traktorja.

9.4.2015Oceni :-) 

janez ... kot obrtniček imaš edini problem dobiti dobre stranke, ki nekaj dajo na tvojo storitev, kmet pa dela cele dnevem vsak dan ne glede na praznik ali delovni dan, poleg vsega ne le da je odvisen od odkupnih cen, je vedno večkrat odvisen tudi od iskanja dobrih strank, če pa to že ni dovolj je pa v večini mere odvisen od vremena, na katerega ne more vplivati, zato nekateri dobijo pomoč ob suši itd. Glede subvencij, in nepovratnih sredstev jih imajo pa tako kmetje, kot obrtniki in podjetja, le da vsak malo drugače. Vsekakor pa kakor prebiram te in podobne komentarje bi lahko sklepal: če bi nekateri vsaj toliko naredili, kolikor jamrajo, bi bilo vsem veliko bolje! (misel: no farmers no food no future)

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava