DL: Nabiranje in prodaja gob - Le dva kilograma, pri prodaji pa račun

19.1.2014 | 15:15

Borut Tavčar, gozdarski inšpektor

Po poletni suši je prvo septembrsko deževje končno spodbudilo k rasti gobe in ob cesti so se pojavili prvi prodajalci jurčkov, ki bi morali po zakonodaji imeti za to dejavnost ustrezno dovoljenje, označene bi morali imeti cene in izdajati bi morali račune, prodajali pa bi lahko le gobe, ki jih naberejo sami ali ob pomoči družinskih članov.

»Naši gozdarji,« pripoveduje Marjan Grah z novomeške območne enote Zavoda za gozdove, »opažajo, da gobarske kulture kljub zakonodaji, ki gobarjenje omejuje tako glede dovoljene količine nabranih gob kot tudi glede vrst gob, ki jih je dovoljeno nabirati, pri nas ni oziroma so tisti, ki se držijo predpisov, bolj izjema kot pravilo. Tipičen slovenski gobar nabere toliko gob, kolikor jih najde, ne le polne košare, ampak še kakšno vrečko zraven, in če je treba sleče še majico, da bo vanjo natlačil, kar najde, gobe, ki jih ne pozna ali pa zanje misli, da so strupene, pa zbrca. V košarah in celo na tržnici se znajdejo tudi zaščitene gobe. Z nabranimi količinami se ljudje hvalijo na facebooku in fotografije brez slabe vesti pošiljajo medijem, ki to tudi pridno objavljajo.«

Zakonodaja pravi, da lahko gobar nabere največ dva kilograma gob na dan, kar pomeni, da lahko štiričlanska družina, če gre skupaj nabirat gobe, nabere osem kilogramov. V izjemnem primeru lahko količina gob tudi preseže mejno težo, kadar je zadnja goba, ki jo je gobar našel, na primer težja kot dva kilograma.

V primeru, da inšpektor, kontrolor, policija ali drug pooblaščeni nadzornik zaloti gobarja z več kot dovoljeno količino gob, mu izreče globo, ki znaša 208,64 evra, in mu odvzame vso količino gob ter jih na kraju samem tudi uniči. Možno je tudi, da bi odvzete gobe predali pooblaščenemu odkupovalcu in bi se denar od prodaje stekal v proračun.

Poleg nadzora količine nabranih gob nadzorniki nadzirajo tudi vrste gob, če morda niso med njimi tudi zaščitene. Med najbolj poznanimi zaščitenimi gobami se največkrat v gobarskih košarah znajdeta karželj oziroma knežja mušnica in žolta trobenta, medtem ko drugih zaščitenih gob velika večina rekreativnih gobarjev ne pozna, boljši poznavalci pa so praviloma tudi bolj osveščeni. Kazen za nabiranje zaščitenih gob znaša za posameznika do 250 evrov, za pravno osebo pa od 400 do 4.000 evrov.

Predpisanih pa je še nekaj stvari - gobe je dovoljeno nabirati le v trdo prepustno oziroma zračno embalažo oziroma v košaro, plastične vrečke so prepovedane. Gobe je treba odrezati, da se s puljenjem ne poškoduje micelija oziroma podgobja, in jih očistiti na rastišču. Dovoljeno je nabiranje dovolj velikih gob, tako velikih, da je možno dovolj zanesljivo določiti vrsto.

Za prodajo gob mora prodajalec na upravni enoti priglasiti osebno dopolnilno delo, prodaja pa lahko le gobe, ki jih v skladu z zakonom nabere sam ali skupaj z družinskimi člani, imeti mora označene cene in mora izdajati račune.

Pomembno rekreativnim gobarjem naklonjeno zakonsko določilo pa je, da mora lastnik gozda po zakonu o gozdovih dopustiti rekreativno nabiranje plodov, med katere spadajo tudi gobe, tudi nelastnikom gozdov.

Kot je povedal gozdarski inšpektor Borut Tavčar, so nekaj nadzorov skupaj s tržno inšpekcijo ta mesec že opravili in izrekli tudi že prve sankcije. Zanimivo pa je, da so, ko so ob cesti prek Gorjancev obravnavali prvega gobarja, ki je ob cesti prodajal gobe, vsi ostali, ki so pred tem prodajali gobe ob tej cesti, dobesedno izginili. Glede na to, da so ta čas vremenske razmere zelo ugodne za rast gob, načrtujejo v sodelovanju z drugimi inšpekcijskimi službami in policijo še več nadzorov.

Članek je bil objavljen v 39. številki Dolenjskega lista, 26. septembra 2013

I. Vidmar