Vaš komentar: Smo res na pragu državnega udara?

19.4.2013 | 13:35

Vse slike so iz arhiva društva.

V zadnjem času se je v slovenskih medijih pojavilo kar nekaj člankov, še več pa komentarjev na vsebino tajnega pisma, iz katerega je bilo razvidno, da se v vrstah ZZB NOV vodijo dejavnosti, ki »spominjajo na obliko državnega udara«. Po podatkih anonimnega pisca »je v posebnih odredih trenutno več kot 4000 oboroženih prostovoljcev«, ki ji vodijo znana imena, kot so Janez Stanovnik, generali Kocjan, Gorjanc, Lipič in Podbregar in še nekateri drugi vidni predstavniki veteranskih organizacij.

Res je, da je v Sloveniji organizirano kar nekaj društev z namenom promocije, da se ohranja lik partizana, da se utrjuje spomini na partizansko bojevanje proti okupatorju ter da se spodbuja in krepijo partizanske vrednote. Tovrstna društva spodbujajo in krepijo vrednote narodnoosvobodilnega boja in domoljubje. Člani društva se udeležujejo shodov in srečanj, kjer se obeležujejo spomini na dogodke iz NOB in osamosvojitvene vojne 1991. Na vse te prireditve so povabljeni s strani organizatorjev shodov in so v zadnjem času zelo zaželeni. Na prireditvah se pojavljajo v partizanskih oblačilih, z identičnimi oznakami in opremo, ki so jo uporabljali partizani v času NOB. Na ta način spodbujajo ljudi k spoštovanju tradicije narodno osvobodilnega boja, partizanstva in njihovih vrednot. Vsa ta društva so registrirana in delajo v skladu s Statutom in zakonskimi določili, ki urejajo tovrstno druženje in delovanje. Pristojne službe v državi imajo vpogled v ustanovitvene akte društev, kakor tudi v vse druge podrobnosti v zvezi z orožjem.

Očitno je, da je anonimni pisec z določenim namenom zavedel javnost in da je očrnil delo ZZB NOV in posamezne vidne osebnosti. Z lažnimi informacijami je povzročil negativne pomisleke v slovenskem prostoru. Iz izjave »lažnivega kljukca« veje sovraštvo do drugače mislečih in čutiti je tudi razlog njegovega pisanja. Žalostno pri tej zgodbi pa je, da so avtorji tega pisma ljudje, ki so do nedavnega sedeli v slovenski vladi. Upajmo, da bodo pristojne službe (nekoč) obelodanile ime pisca PODLEGA PISANJA in da se bodo TVORCI NAROČILA pokesali svojega dejanja.

Da moje besede niso iz trte zvite, temu zapisu prilagam intervju z Milanom Kranjcem, predsednikom Društva Gorjanska četa, ki je pojasnil določene dileme in odgovoril na vsa pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem tovrstnih društev.

Izpraševal: Lojze Podobnik

Zanima me, kaj vas je vodilo, da ste ustanovili društvo, ki ga označujejo partizanstvo, rdeča zvezda, NOB, srp in kladivo – znaki, ki jih sedanja oblast uvršča med obeležja totalitarnega režima.

Mi nismo politična stranka, zato nas ne zanimajo politične zdrahe, ki se odvijajo med političnimi strankami in njihovimi veljaki. Nam, v našem društvu, je pomembna zgodovina slovenskega oboroženega odpora, partizanstvo z vsemi vrednotami in tudi napakami. Večina od nas smo otroci partizanov, zato se zavedamo teh vrednot in naše poslanstvo je, da to ohranimo za naše otroke in za vse prihajajoče rodove. Smo proti izkrivljanju resnic in smo zagovorniki zgodovinskih dejstev. Jasno nam je, kdo so bili naši agresorji in tudi, kdo so bili njihovi pomagači. Rdeča zvezda in vsa ostala obeležja, ki označujejo partizanstvo, osvobodilni boj slovenskega naroda, so zgodovinsko pogojena in nikakor niso za pozabo in nikakor jih ne more zbrisati nek režim drugače mislečih posameznikov. Totalitarnost je le nekakšna zgodba, ki si jo je izmislila Evropa pod okriljem sil, ki so bile že od nekdaj proti enakopravnosti ljudi na vseh področjih življenja, proti komunizmu, družbenem redu brez izkoriščanja človeka po človeku.

Zakaj Gorjanska četa?

Večina članov društva smo doma iz krajev iz pod Gorjancev, zato imamo do te gore spoštljiv odnos in seveda tudi do dogajanj, ki so se odvijala v času druge svetovne vojne na tem območju. Rad bi nanizal nekaj zgodovinskih podatkov, iz katerih je razvidno, kako je nastala Gorjanska četa. Že poleti leta 1941 je bilo v gorjanskih hribih kar nekaj partizanov, ki so se nahajali na različnih lokacijah. Na sestanku rajonskega odbora OF Šentjernej je bilo 25. decembra 1941 sklenjeno, da bodo vsi partizani razdeljeni na tri skupine, ki bodo v časovnih razmikih organizirano odhajale v partizane. 5. januarja 1942. leta je odšla v gozdove prva skupina, v začetku februarja je krenila druga skupina in nato še tretja. Na Gornji Topli rebri je bil 3. marca ustanovljen Peti slovenski oziroma Prvi dolenjski partizanski bataljon, ki je imel tri čete. Tretja četa tega bataljona se je imenovala Gorjanska, ki jo je vodil Franc Pirkovič-Čort. V začetku maja 1942 se je četa razdelila v tri vode, ki so zavzeli različne položaje po Gorjancih. Kmalu je prišlo povelje, da se morajo vsi trije vodi ponovno zbrati na Pragu v Kobilah, kjer so 13. maja 1942 ustanovili Gorjanski bataljon, ki so ga sestavljale tri čete, in sicer Kostanjeviška, Šentjernejska in Brusniška četa. Prvi komandant bataljona je bil Franc Pirkovič.

Kakšne so vaše naloge, zakaj ste se organizirali in kaj želite s svojim delovanjem doseči?

Namen društva je promocija in druženje s ciljem, da se ohranja lik partizana, da se utrjuje spomin na partizansko bojevanje proti okupatorju, ter da se spodbujajo in krepijo partizanske vrednote. Spodbujamo in krepimo vrednote narodnoosvobodilnega boja in domoljubja. Člani društva se zavzemamo za spoštovanje etičnih in moralnih načel in o svojem delovanju in problematiki obveščamo javnost. Z udeležbo na shodih in srečanjih, kjer se obeležujejo spomini na dogodke iz NOB in osamosvojitvene vojne 1991 spodbujamo domoljubno zavest. Na vseh teh dogodkih se pojavljamo v partizanskih oblačilih, ki so bila izdelana po originalnih vzorcih. Uporabljamo identične oznake in opremo, ki so jo uporabljali partizani v času NOB. Na ta način spodbujamo ljudi k spoštovanju partizanstva in njihovih vrednot. Med člani društva utrjujemo zgodovinsko znanje z omenjenega področja na območju Slovenije s poudarkom na Dolenjsko in območje Gorjancev.

Kdo so lahko vaši člani, koliko vas je in ali obstaja zanimanje za članstvo v vašem društvu?

Društvo je bilo ustanovljeno 25.11.2011. Do sedaj nas je v društvu 29 in na članstvo čaka 10 prosilcev, ki jih bomo sprejeli spomladi 2013 leta. Menim, da je društvo zelo popularno in da je za članstvo v njem zelo veliko zanimanje. Član društva lahko postane vsak, ki želi uresničevati namen in cilje društva. Kdor želi postati član, mora upravnemu odboru predložiti pristopno izjavo, v kateri izrazi željo, da želi postati član in da se zaveže, da bo deloval v skladu s statutom društva, ter da bo plačeval članarino. Član društva je lahko tudi mladoletna oseba stara med 7 in 15 letom s pisnim soglasjem zakonitega zastopnika in tujec.

Imate pravo orožje in to vseh vrst. Oboroženi ste kot prava partizanska četa. Zanima me, kje ste ga lahko nabavili, za kakšno orožje gre in seveda ali imate pri tem kakšne težave.

V četi imamo oborožitev za 18 članov društva in to je identično orožje, kot so ga uporabljali partizani med NOB. Imamo več italijanskih vojaških karabink, karabinke Mauser, ki jih je uporabljal stara jugoslovanska vojska, nemške brzostrelke MPI 40 (Šmaiser) in ruske brzostrelke M41(Špagin), nemške mitraljeze, bombe vseh vrst in še bi se kaj našlo. Vso orožje je neuporabno za bojevanje in zanj imamo vso potrebno dokumentacijo, ustrezna potrdila, ki jih je izdalo Ministrstvo za notranje zadeve. Orožje je bilo kupljeno od uradnih zbiralcev v Sloveniji. Večina orožja je v lasti članov, ki so ga tudi sami kupili, nekaj pa je v lasti društva. Pri nabavi orožja je največja težava denar in seveda poiskati prave prodajalce. Rad bi še enkrat poudari, orožje je neuporabno in je predvsem zgodovinski eksponat, v nobenem primeru se ga ne da uporabiti. Po pravilniku in kodeksu našega društva je v društvu, na shodih in drugih organiziranih prireditvah prepovedano nosit uporabno strelno orožje.

Kaj pa ostala oprema?

Tudi pri ostali opremi borcev in oznakah se strogo držimo zgodovinskega izročila. Pridobili smo kroje partizanskih oblačil, po katerih smo dali izdelati uniforme. Izdelane so iz podobnih materialov kot so bile izdelane uniforme nemških, starojugoslovanskih in angleških vojakov. Vsak član društva financira svojo uniformo in drugo opremo, kar pa ni tako poceni. Uporabljamo čine iz obdobja 1943 – 1946 leta. Hirarhija vodstva v četi je takšna, kot so ga imele partizanske enote po 1942 letu. Med borci čete so razdeljene funkcije in to od poveljnika navzdol, do borca in razdeljeni so čini od desetnika do kapetana. Nekaj opreme so nekateri člani društva dobili od staršev in sorodnikov, ki so bili aktivni udeleženci NOB.

Veliko se udeležujete shodov in srečanj, ki obeležujejo dogodke iz časa NOB, ali kdaj naletite na težave od ljudi, ki sovražno gledajo na ta del naše zgodovine?

V zadnjem času smo postali zelo popularni. Vabijo nas na vse prireditve, ki so povezane s dogodki iz NOB, katere načeloma organizirajo borčevske organizacije. V letošnjem letu smo se udeležili že več kot 10 takšnih dogodkov. Vsepovsod so nas lepo in z navdušenjem sprejeli. Za mlade in starejše obiskovalce smo zanimivi in zelo radi se z nami družijo, slikajo, prisluhnejo našemu harmonikarju in seveda pesmim, ki jih skupaj zapojemo. Veliko se fotografiramo z gosti takšnih srečanj, z govorniki in drugimi eminentnimi osebnostmi. Seveda se najdejo tudi takšni, ki jim nismo všeč, ki nas verbalno napadajo z grdimi besedami in dogajale so se tudi grožnje. V društvu smo se tega zavedali že na samem začetku, zato smo člane na takšne dogodke pripravili, tako da so do takšnih posameznikov strpni in da se do njih obnašajo v skladu z našim kodeksom in splošnimi pravili obnašanja. Naš namen je jasen in ni politično obarvan – naše društvo deluje s ciljem, da se v slovenskem prostoru ohranja lik partizana in da s svojo prisotnostjo pri ljudeh utrjujemo spomin na partizansko bojevanje proti okupatorju in njegovimi pomagači. Naša ustanovitev, kakor tudi prisotnost v prostoru, je zgodovinsko pogojena in vezana na vrednote naših staršev in vseh borcev, ki so izbojevali 1945 leta svobodo.

Kaj načrtujete za naslednje leto? Sliši se, da pripravljate pravi partizanski miting s kulturnim programom, tabornim ognjem in veliko partizanskih pesmi. Ali lahko zaupaš vaše načrte?

V zvezi s tem še ne bi rad veliko govoril, ker je še dosti stvari nedogovorjenih. Zdaj smo v začetni fazi, partizanski miting je naša velika želja in istočasno hud organizacijski izziv. Naša vizija je, da v naslednjem letu, verjetno na začetku poletja organiziramo na Gorjancih pravi partizanski miting, tak s tabornim ognjem, z velikim kulturnim programom v katerem bodo sodelovali pevci, kulturniki z recitali. Radi bi, da bi bil naš govornik pomemben politik, ki je pristaš našega gibanja in je med drugim priljubljen pri ljudeh. V mislih imamo tudi partizanski golaž in še kaj. Naš namen je, da organiziramo druženje, kjer niso pomembne politične barve, strankarske intrige. Organizirali bi radi miting na katerem bodo vsi ljudje svobodni in predvsem veseli.

Lojze Podobnik

Galerija