Na mesopust se štrik spleta; pridite danes na snemanje filma v Rim

12.2.2013 | 10:00

V Adlešičih in okolici je bila nekoč navada, da so na mesopust (pust) vaščani skupaj spletali vrvi - štrike!

Konôplja (latinsko ime Cannabis sativa) je visokorasla, dvodomna industrijska rastlina - odvisno od podlage in oskrbe pa zrase od 0,5 do 6 metrov visoko (rek, da nekdo raste kot konoplja ste gotovo že slišali...). Poleg navadne konoplje poznamo še dve podvrsti, posebno znana pa je indijska konoplja (Cannabis indica), zanjo se uporablja tudi ime marihuana.

Na podeželju so konopljo nekoč gojili za potrebe tkanja oblačil, vreč, predvsem pa pletenja vrvi in štrikov. Starodavni običaj bomo v Adlešičih obudili letos na pusta in z domačimi mojstri iz materialov, ki so nastajali v pripravah zadnje tedne ponovno spletli štrik po stari metodi. Predvidoma bo to drugi poskus v zadnjih 30ih letih in tokrat nam mora uspeti.

Celoten postopek snemamo tudi na film, na pusta pa bomo posneli zadnje kadre dokumentarnega filma: "Konôplja od semena do štrika", ki nastaja v okviru projekta LEADER - LAS DBK "EKO-ETNO doživetja ob Kolpi".

Vse, ki Vas zanima potek pletenja vrvi iz konoplje ali pa bi pri postopku želeli tudi pomagati, vabimo v torek, na pusta na kmetijo Raztresen v Rim (znane vasi Rim pri Adlešičih ne smete zamenjati za manj znano mesto z istim imenom v Italiji). Za proces spletanja potrebujemo toliko ravnega prostora kot bo vrv, ki jo želimo splesti dolga. Zato bo delovni proces tekel v samem Rimu. Snemanje filma pričnemo ob 13. uri, priprave materialov pa bodo tekle že od 12. ure. Ker je ekipa KP Kolpa, ki je organizator dogodka in nosilec projekta - zaradi bolezni v veliki meri priklenjena na posteljo - bo vsaka pomoč našim mojstrom zelo dobrodošla. Ni razloga, da se dogodka ne bi udeležili v maskah in z veliko dobre volje.

Velik naravovarstvenik vitez Ivan Feliks Šašelj je v Bisarnicah II l. 1909 zapisal tudi belokranjsko vražo, ki ni najbolj naravovarstvena:

"Na pustni torek rano bero pastirji po tlanu (dvorišče kjer se sekajo drva) treske in jih doneso v vežo in ž njimi kurijo. To pa zato, da najdejo potem, ko gonijo na pašo živino, tice, to je ptičja gnezda, grlice in drugo."

Kako pomemben vir hrane so bila ptičja jajca in sami ptiči, nam pove podatek, da naj bi v času gradnje železnice iz Novega mesta v Belo krajino (končana 1914 leta) golobi in nekateri drugi ptiči na tem območju tudi izginili zaradi prekomernega lova delavcev na gradbišču.

KP Kolpa