Prihodnost Smrečnikove ulice in Znančevega mlina

9.2.2013 | 13:30

Foto: Matej Vovko

Ni voznika v Novem mestu, ki danes ne bi poznal Smrečnikove ulice, saj je cesta, ki vodi z Grma proti Šmihelu zaradi obnove in posledično zaprtja Kandijske ceste, za mnoge edina alternativa za poti, vezane na osrednji del mesta ob Krki. Pa vendar gre za cesto, namenjeno lokalnemu prometu, ki ima svoje šibke točke, to se kaže predvsem v nekaterih ožjih delih, zaradi katerih prihaja nemalokrat do težav in tudi nejevolje voznikov, saj občasno na to cesto pridejo tudi težki tovornjaki, ki nikakor ne sodijo nanjo.

Obnova Kandijske ceste je ta trenutek v polnem zamahu. Kljub vsem vremenskim nevšečnostim delavci Begrada nemoteno izvajajo menjavo vseh cestnih inštalacij, vzporedno pa gradijo tudi podporni zid za novi pločnik. Seveda je cesta popolnoma zaprta, zato vozniki za obvoz uporabljajo že omenjeno lokalno vpadnico preko Smrečnikove ulice. Tudi ta pa je v slabem stanju, z izjemo odseka od Šmihela do vrtnarije, ki je bil obnovljen v letu 2011 (zgrajen tudi pločnik in javna razsvetljava). Še posebej problematičen je mostiček preko Težke vode in ovinek pri Znančevem mlinu, kjer se cesta močno zoži, dvosmerni promet tu tako ni možen. Zaradi izjemne ozkosti je prehod za pešce mnogokrat precej nevaren. Pristojni na občini so zato na delu pri mlinu postavili semafor, ki ureja enosmerni promet, kar sicer nekoliko rešuje zaplete, vendar po drugi strani za čas jutranje konice in popoldanskih aktivnosti ustvarja precejšnje prometne zamaške. Gre predvsem za kratkoročno rešitev, ki pa nikakor ne more trajati dlje časa.

Kaj je z obnovo preostalega dela Smrečnikove ulice?

Dejstvo je, da se je pri načrtovanju obnove Smrečnikove ulice zelo zapletalo. Župan Mestne občine Novo mesto Alojzij Muhič je že leta 2011 ob začetku obnovitvenih del od Šmihela do vrtnarije napovedal rekonstrukcijo celotne vpadnice vključno z mostičkom in preostalim delom, ki vodi proti središču mesta. Dejal je, da naj bi vsa dela zaključili v naslednjem letu, torej 2012, a se to seveda ni zgodilo. Leto 2012 je bilo planirano z namenom, saj se je računalo, da bo Smrečnikova urejena pred začetkom del na Kandijski cesti, z obnovo bi namreč povečali pretočnost obvoza, s katerim so sedaj težave.

Danes, leta 2013, je tako stanje še zmeraj nespremenjeno, dotrajani mostiček še zmeraj stoji, zloglasni ovinek pa tudi. Odgovore, zakaj še vedno ni prišlo do obnove, je verjetno treba iskati v zemljiščih, ki jih občina potrebuje za obnovitev ceste. Ta je namreč potiho računala, da bi odkupila Znančev mlin ter ga nato porušila in preko tega zemljišča izvedla rešitev ceste, vendar pa je mlin spomeniško zaščiten, zato rušenje ni mogoče. Pristojni so potem traso alternativno speljali nekoliko bolj levo od mlina (gledano s strani proti vrtnariji), na način, ki se slednjega ne bi dotikal. Tudi v tem primeru pa občina še zmeraj nima v lasti potrebnih zemljišč za širitev ceste, kar kažejo podatki prostorsko informacijskega sistema PISO (vzeto po Zemljiški knjigi).

V tem letu tako ni moč pričakovati obnove preostalega odseka Smrečnikove ulice, saj to sploh ni izvedljivo zaradi popolnega zaprtja Kandijske ceste. Da lahko korenite spremembe pričakujemo šele leta 2014, nam pritrjuje proračun, ki letos za Smrečnikovo ulico predvideva le 50.000 €, kar je verjetno strošek izdelave dokumentacije in odkupa potrebnih zemljišč.

Velika hiša na ovinku – Znančev mlin

Ko govorimo o Smrečnikovi ulici, ne moremo iti mimo velike propadajoče hiše na ovinku (nekoliko naprej od vrtnarije preko mostička), kakor Znančev mlin ponavadi imenujejo okoliški prebivalci. Ta velik objekt stoji na bregu Težke vode in se dobesedno drži na tem delu precej ozke ceste, na katero občasno odpade kakšen strešnik ali kos ometa. Mnogi pravijo, da je v napoto in bi ga bilo potrebno porušiti, a to zaradi zaščite kulturne dediščine ni možno.

Zgrajen je bil leta 1854 in je kot mlin deloval do konca 2. svetovne vojne. Podatki registra kulturne dediščine kažejo, da ima mlinarsko delavnico in bivalno pritličje z delno ohranjeno notranjo opremo. Sam mlin je sicer v “precej dobrem stanju” in bi se ga dalo zelo lepo obnoviti, kar potrjujejo tudi na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, kjer pravijo, da lastnik skrbno popravlja manjše poškodbe in skrbi, da objekt ostane suh. Vendar pa so vsa dela v okviru finančnih zmožnosti, kljub vsemu pa si lastnik želi mlin ohraniti ter obnoviti, a se glede na trenutno stanje stvari še nekaj časa ne bodo spremenile. Zasebni lastnik mlina je sicer družina Pleško.

Velik problem propadajočega mlina je streha, ki so jo težki tovornjaki, ki zaidejo na Smrečnikovi ulico (ne bi smeli!), že večkrat premaknili ter delno porušili. Pred časom se je na območju eden izmed tovornjakov tudi zagozdil.

Glede Znančevega mlina bi se veliko bolj lahko angažirala občina, ki bi morala spodbuditi določene aktivnosti za izboljšanje stanja. Sklicala bi lahko sestanek in, v kolikor lastnik v neki bližnji prihodnosti ne bi mogel izvesti obnove, prevzela pobudo ter odkupila stavbo. Očitke, da gre za reševanje zasebne lastnine, bi enostavno zavrnili, saj je omenjeni mlin izjemna kulturna in zgodovinska dediščina, ki bi z obnovo postal privlačna turistična znamenitost Novega mesta. Z njim bi lahko upravljal Dolenjski muzej, s pripravljenimi zbirkami, mlinarsko delavnico in ohranjenimi zgodovinskimi predmeti bi osrednja dolenjska kulturna ustanova dobila novo dodano vrednost. Mirna okolica, obilica dreves in Težka voda, ki omogočajo tudi zunanji ogled in prostor za počitek, bi spodbudili številne izobraževalne ustanove, med drugim šole za ogled tovrstnega mlina. Na ta način bi ustvarili prepoznavno znamko in novo razvojno možnost za dolenjsko prestolnico.

Tako bi morali razmišljati na novomeški občini, a so žal še nedolgo nazaj sanjali zgolj o rušenju. Ne moremo samo ozko gledati, v mislim moramo imeti, kako ustvarjati nove kvalitete mesta, in mlin je ta možnost, saj bi z njim pridobili nove muzejske površine, to pa bi moral biti cilj vsakega mesta, ki kaj da na svojo preteklost.

Upajmo, da bodo na občini uspeli čimprej izpeljati projekt obnove Smrečnikove ulice, ob tem pa se naj le spomnijo tiste hiše na ovinku. Tiho čaka na nekoga, ki bi iz nje naredil turistično znamenitost, le ta pa bi seveda prinašala prepotrebni denar.

Gre za eno izmed »mestnih pack«, ki smo jih uvedli pri projektu ZA Novo mesto. Na spletni strani si lahko preberete še ostale ter si njihov položaj natančno ogledate na zemljevidu »mestnih pack«.

Luka Rems, foto: Matej Vovko

Galerija