Dediščina naših vodnjakov: Vodnjaki na Bizeljskem

6.9.2012 | 07:50

Foto: arhiv; D. L.

Foto: arhiv; D. L.

Dediščina naših vodnjakov: Vodnjaki na Bizeljskem
Dediščina naših vodnjakov: Vodnjaki na Bizeljskem
Dediščina naših vodnjakov: Vodnjaki na Bizeljskem

Marija Sušnik se že vrsto let ukvarja z zbiranjem podatkov o naravni in kulturni dediščini Bizeljskega. Rodila se je leta 1930 v Vitni vasi na Bizeljskem in po končani srednji kmetijski šoli dobila zaposlitev na državnem posestvu v Leskovcu pri Krškem, od leta 1960 pa je bila zaposlena kot referentka in inšpektorica za kmetijstvo na občini Brežice in nato na davčni upravi. Od leta 1960 dela tudi kot zaprisežena sodna cenilka in izvedenka kmetijske stroke.

Na terenu se je vseskozi srečevala s propadanjem dediščine, tako premične kot nepremične. Na pobudo znancev je v svoji opuščeni rojstni hiši in gospodarskem poslopju uredila etnografsko zbirko.

Tokrat se je osredotočila na vodnjake, s katerimi jo veže več kot samo ljubezen do dediščine. Njeni sorodniki, tako oče kot strici, so bili »štirnarji«, domači mojstri, ki so izkopali in obložili vrsto vodnjakov na širšem področju Bizeljskega: od Drenovca, Dramlje, Gregovcev, Brezovice, Nove vasi, Orešja, Bračne vasi, Stare vasi in Vitne vasi.

Nekoč, ko dostop do vode ni bil tako samoumeven kot danes, je vodnjak na dvorišču ali v bližini doma, pomenil pravi blagoslov. Imeti vodo v bližini doma, vedno na razpolago, hladno in bistro, je pomenil nepredstavljiv luksuz in olajšanje pri preskrbi z vodo. Odpadlo je nošenje vode, živino so lahko napojili pri koritu.

Marija Sušnik nam v svojem popisu vodnjakov na Bizeljskem predstavlja z osnovnimi podatki 61 vodnjakov. Kot pravi sama, to še niso vsi, saj jih je in jih je bilo še veliko več.

Nadzemni deli vodnjakov so odraz znanja takratnih domačih tesarjev in krovcev. Vendar samo pri nekaterih še lahko občudujemo njihovo prvobitnost, saj je veliko vodnjakov obnovljenih in spremenjenih. Po napeljavi vodovoda lastniki vodnjakov niso zasipali, ampak so jih pustili kot zlato rezervo. Nekaj vodnjakov je presahnilo, nekaj jih je vzela starost in neuporaba, veliko jih je še danes v uporabi, saj vodo lastniki uporabljajo za zalivanje vrta in rož.

Vodnjaki niso objekti, ki bi bili skriti očem. Vsem so nam na ogled, ampak ker jih mi sodobni popotniki ne potrebujemo, jih v pokrajini niti ne zaznamo. Ampak tu so, neme priče preteklosti, vendar so lahko kaj kmalu tudi dejavni spremljevalci življenja v sedanjosti.

Razstava Dediščina naših vodnjakov, avtorice Marije Sušnik, bo v sejni sobi Upravne enote Brežice, Cesta prvih borcev 24, Brežice, od 6.9. 2012 do 12.10. 2012.

Otvoritev razstave bo v četrtek, 6. septembra, ob 19. uri. Otvoritev bosta obogatili učenki glasbene šole Brežice, Ana Marija in Ema Agnič na citrah.

Lucija Zorenč

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava