DL: Kaj je narobe z novomeškim drevjem

19.7.2012 | 14:30

Težava novomeških gabrov je, da jih predolgo niso obrezovali in so zrasli previsoko, zdaj pa jih obrezujejo bistveno preveč. Kljub temu so še vedno v dobri kondiciji ...

Težava novomeških gabrov je, da jih predolgo niso obrezovali in so zrasli previsoko, zdaj pa jih obrezujejo bistveno preveč. Kljub temu so še vedno v dobri kondiciji ...

Mitja Simič

Mitja Simič

Večina novomeških dreves je zasajenih napačne vrste na napačnem mestu. Pustijo jih zrasti previsoko, obrezujejo jih preveč in v obliki krogle ... Pred kratkim je bil v Novem mestu posvet društva krajinskih arhitektov o urejanju in vzdrževanju zelenih površin, ki jim grozi, da jim bo družba v krizi in zaostrenih gospodarskih pogojih namenjala še manj pozornosti. Krajinski arhitekti so ob tej priložnosti vzeli pod drobnogled tudi novomeška mestna drevesa in ocenili njihovo urejenost.

Na splošno v Sloveniji urejanje dreves še ni na taki stopnji kot ponekod drugod v  svetu. Pri nas je pred kratkim izšla šele prva knjiga na to temo, Mestno drevje avtorjev Maje Simoneti, Jožeta Bavcona, Tanje Maljevac in Aleksandra Šiftarja, vsi  pa so se udeležili tudi novomeškega posveta. Mitja Simič, konzervatorski svetovalec na novomeški območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki kot krajinski arhitekt skrbi tudi za varovanje dreves v zaščitenem starem mestnem jedru, opozarja, da se urejanje mestnih dreves oziroma dreves, ki jih človek zasadi v urbanem okolju, začne pri pravilni izbiri vrste drevesa in prostora oziroma zemljišča, kjer bo drevo pognalo korenine. V tem je tudi v Novem mestu največja težava.

»Ponavadi je tako, da je napačna vrsta drevesa zasajena na napačnem mestu,  potem pa ljudje povrhu vsega predolgo čakajo z urejanjem. Če želiš oblikovati krošnjo, je treba to storiti, ko je drevo mlado, v prvih letih, ne pa ko je drevo staro že trideset ali štirideset let in zraste previsoko,« o največjih napakah pri urejanju  mestnega drevja pripoveduje Simič.

Udeležba na omenjenem posvetu je bila presenetljivo dobra, saj so se ga poleg  krajinskih arhitektov udeležili tudi predstavniki podjetij, ki se v Novem mestu ukvarjajo z urejanjem mestnih dreves, predstavniki lokalne skupnosti, prostorski načrtovalci, gozdarji in naravovarstveniki.

V drugem delu posveta so si udeleženci pod vodstvom omenjenih vodilnih strokovnjakov ogledali urejenost novomeških dreves in ugotovili napake v vseh fazah postopka od izbora drevesnih vrst do urejanja krošenj. Na Glavnem trgu tako strokovnjaki ugotavljajo, da so zasajena prebujna drevesa, kar velja predvsem za koprivovce pred rotovžem, ki jih je treba vsako leto obrezovati, kar ni poceni in  obenem samo še vzpodbuja rast divjih poganjkov. Nekoliko bolj primerna je na primer vrsta koprivovcev pri vodnjaku, ki ne rastejo tako hitro in bujno.

Gabri, ki jih je v načrtovanju povojne prenove mesta predvidel akademik arhitekt  Marjan Mušič, so primerna vrsta, vendar so jo začeli prepozno obrezovati in tudi letošnja rez je neprimerna, saj po pravilih arboristične stroke ne bi smeli naenkrat obrezati več kot 15 odst. krošnje in ne bi smeli rezati vej, debelejših od 10 cm.  Strokovnjaki so v Novem mestu poleg tega ugotovili, da se vzdrževalec dreves pri vseh vrstah trudi krošnje oblikovati v obliki krogle, kar ne ustreza vsem vrstam.

Pod lupo so vzeli tudi drevored ob Straški cesti med Bršljinom in tovarno Adria, kjer ugotavljajo, da je investitor na račun stroškov uporabil premajhne sadike,  vzdrževalci pa že tako prenizke krošnje skušajo zadržati nizko oziroma jih ne spustijo v višino, na kateri ne bi ovirale predvsem tovornega prometa, se pa to po mnenju dr. Aleksandra Šiftarja še da popraviti, ne da bi bilo treba drevesa zamenjati.

Mitja Simič vidi rešitev v imenovanju posameznika ali inštitucije kot varuha  mestnega zelenja in mestnih dreves. »Mestnih dreves nimamo niti popisanih, z izjemo dreves v zaščitenem starem mestnem jedru. V nekem obdobju je imela  občina svetovalca za mestno arhitekturo, ki se je tega že lotil, a je vse skupaj z njegovim odhodom zamrlo. Problem je, da se varčuje pri izbiri sadik, kar na daljši rok pomeni dražje vzdrževanje. Poleg tega se vzdrževalci ne zavedajo pomena dreves. V Ameriki znajo na primer do dolarja natančno izračunati, koliko so več  vredna stanovanja in kako privlačnejše so trgovine v ulici z drevoredom.«

Članek je bil objavljen v 17. številki Dolenjskega lista 26. aprila 2012.

I. V.

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

19.7.2012pripomba

G. Mitja Simič ... ki kot krajinski arhitekt skrbi za varovanje dreves v ožjem mestnem jedru ... Čemu torej vse to. Se pravi, da gospodje po ustreznih službah, do sedaj niso bili dovolj prisotni pri vsem tem, ustrezno odločni, ko je bilo potrebno, oziroma po domače, "so zaspali". sedaj pa neko brezplodno tarnanje in ugotavljanje.

Komentiraj prispevek

Uporabniško Ime

e-Naslov

Vaš komentar

Izračunajte vsoto osem in ena: