Križevo, pastirski praznik - vsaj enkrat siti

23.5.2012 | 12:00

Vnebohod, ali kot ga imenujemo pogosto - KRIŽEVO, je star pastirski praznik! Letos je bil 17. maja. Vnebohod je eden najstarejših krščanskih praznikov, saj naj bi ga obhajali že proti koncu 3. ali v začetku 4. stoletja. Ker vnebohod sklene velikonočno štiridesetdnevnico, pade vedno na četrtek, evangelij pri sveti maši pa pripoveduje o tem, kako se je Kristus vzdignil v nebo. Pri nas pravimo temu prazniku tudi križevo.

Šege belokranjskih pastirjev na Križevo je že pred stotimi leti opisal Janko Barle (duhovnik in zgodovinar, ki je otroštvo preživel v Podzemlju v Beli krajini) in nekatere so še vedno v navadi ali pa so malce prirejene.

Pastirji so se križevega vedno veselili, saj je bil to eden redkih dni, ko so se zagotovo do sitega najedli in včasih tudi napili. Že na predvečer praznika so si pripravili drva, jajca, mast, okrak (kračo), slanino, mladi sir (skuta), boljši kruh, krožnik, ponev in tudi pribor. Vse za pojedino na pašniku. Predvečer pred križevim je bil tudi zadnji dan, ko so še pokali z biči in trobili z rogovi - da bi odgnali coprnice. To so počeli vse od Jurjevega. Običaj so najdlje ohranili v Tribučah, kjer so ga izvajali še po prvi svetovni vojni.

Zjutraj je bil na vrsti najprej »maščevalni obred«, če so bili morda v sporu s sosednjimi pastirji. Že nekaj dni pred križevim so pozorno poslušali, kje bodo slišali kukavico, in ko so našli brezo, iz katere je kukala, je moral eden izmed njih skrivaj trikrat obkrožiti drevo in odluščiti del lubja. Pastirji so nato vzeli tri klopotce (postarana neužitna jajca), dodali nekaj drobtinic svojega kruha ter vse to z lubjem vred še pred sončnim vzhodom zakopali na poti, po kateri sosednji pastirji običajno ženejo na pašo. Tem naj bi potem zaradi tega vse leto živina bezljala!

Potem so sedli k ognju in pripravili zajtrk. Vsako jajce so na obeh straneh preluknjali in ga izpihali na krožnik (kot to počnemo za pisanje pisanic). Jajca so nato dobro stepli in vlili v ponev z razbeljeno mastjo, da so spekli slastno cvrtje. Vse to so naredili še pred sončnim vzhodom – ko so se jim na paši pridružili tudi njihovi mlajši bratje in sestre, ki so prignali drobnico in krave – te na križevo niso smele biti na paši pred sončnim vzhodom, saj bi jih drugače lahko coprnice molzle celo leto!

Nato so odšli starejši pastirji k maši, mlajši pa so pasli živino. Popoldne pa se je začela prava pojedina, ko so navadno "pekli šnite" - ocvrte kruhove rezine. Vsak pastir je moral imeti s sabo svinjski okrak, kruha in vina. Pastirji, ki tega niso imeli doma, so navadno to dobili od večjih gospodarjev, ki so se jim oddolžili s kakšno drugo uslugo. Že zjutraj so poleg kurišča zapičili ošiljeno brezo, ki so jo skoraj do golega oklestili, na njej so pustili le štrclje, na katere so nataknili izpihane jajčne lupine, da se je daleč naokoli videlo, koliko jajc so ta dan pojedli! Ker je bila živina ta dan na najboljših pašnikih, so se lahko igrali pastirske igre in gostili. Neredko se je zgodil kak komičen ali tudi bolj neprijeten dogodek, saj je bilo ta dan vsega v izobilju, tudi vina ... in nevajeni pijače so uganjali toliko večje norčije.

V Krajinskem parku Kolpa smo lahko po večletnem premoru dogodek ponovno zabeležili s pomočjo učencev podružnične šole v Adlešičih in kolesarji starodobnih koles iz Gribelj v sodelovanju z živinorejci iz Fučkovcev, ki so pripravili pastirsko gostijo.

KP Kolpa, foto: Tončka Jankovič, Boris Grabrijan

Galerija