DL: Miran Rudan: Nisem pil in nisem pobegnil!

18.4.2012 | 14:00

Miran Rudan je tokrat v mesto svoje mladosti - Krško prišel na sodišče. Ob njem odvetnica Kati Mininčič. Sojenje še ni zaključeno. (Foto: T. J. G., arhiv DL)

Miran Rudan vedno in povsod rad poudari, da je, čeprav živi v Novi Gorici, Krčan. V Posavju je pravzaprav preživel pol svojega življenja, v Krškem živi tudi njegova mama, zato vsaj enkrat na mesec pride v naše kraje. A pred dnevi je moral priti v Krško na sodišče. Razlog: nesreča iz davnega leta 1999.

Miran Rudan je tudi v Krškem, kot že ničkolikokrat doslej, povedal, da z nesrečo in smrtjo kolesarke nima nič, čeprav je bil zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti že pravnomočno obsojen na pogojno kazen, kljub temu da je vseh skoraj trinajst let jasno, da je bil kazenski postopek pomanjkljiv in da so si z njim nekateri, ki so vse skupaj zakuhali, skušali le ščititi svoj hrbet. Zato si Rudan vsa leta trudi dokazati, da je njegov avto brez vsakršnih prask in da ni bil nikoli pri kleparju.

»Je pa zanimivo, da se je kolo kolesarke že naslednjega dne čudežno izgubilo,« je dejal. Odločen je, da bo resnico sedaj dokazal na Evropskem sodišcu. A gremo lepo po vrsti. Čeprav je bil Rudan v kazenskem postopku že obsojen, ga sedaj toži Zavarovalna družba Adriatic Slovenica, in sicer za 12 tisoč evrov, kar je del od že izplačane odškodnine sorodnikom pokojne, ki so dobili 60 tisoč evrov. Zavarovalnica namreč vztraja, da je Rudan s kraja nesreče pobegnil in da je bil pijan. A iz Rudanovega pričanja sledi, da ne eno ne drugo ne drži.

LE NAROBE PARKIRAL

»Tistega jutra, bil je 27. oktober 1999, sva se s prijateljem odpravila iz Nove Gorice v Ljubljano. Morala sva k odvetniku, jaz pa sem bil naročen tudi na pregled v Kliničnem centru zaradi poškodbe glave. V naše glavno mesto sva prišla okoli 10. ure in ker nisva našla nobenega parkirišča, sva avto pustila delno na kolesarski stezi pri Tavčarjevi ulici, kjer so bili že parkirani drugi avtomobili, takoj me je zaparkiral še en avto podobne barve, kot je bila moja alfa. Prijatelj Ivo si je nižje v ulici že ogledoval neko izložbo, ko sem se jaz spomnil, da sem v avtu pozabil dokumente,« je povedal glasbenik in dodal, da je, ko se je približeval svojemu avtu, videl na tleh ležati žensko, in sicer kakšnih 7 metrov naprej od njegove alfe. »Bil sem šokiran, poklical sem prijatelja, je pa kar nekaj časa trajalo, da je kdo skočil do te ženske. Sam sem se postavil tako, da sem jo zavaroval, da je ne bi še kdo povozil, potem pa so jo premaknili s cestišča na pločnik,« je povedal Rudan in dodal, da se je kolesarka, ko je sedela na tleh, takrat še pogovarjala.

UMAKNITE SVOJ AVTO!

 »Me je pa neki moški, ki je hotel organizirati reševanje, začel prepričevati, naj svoj avto odpeljem stran, da bom naredil prostor rešilnemu vozilu. Avto sem odmaknil, ko mi je ta moški to tretjič rekel. Kakšnih 20 minut sem potreboval, da sem našel parkirišče, ko pa sem se vrnil nazaj na Tavčarjevo, ni bilo na kraju nesreče nikogar več,« je povedal. S prijateljem sta šla potem do odvetnika, Miran pa v Klinični center, potem sta se vrnila domov.

A okoli petih popoldne so na njegovem domu v Novi Gorici pozvonili policisti. Pokazal jim je nepoškodovan avto in tudi zjutraj, ko se je s prijateljem oglasil na policijski postaji, je znova prišel z alfo in policisti so si jo zopet ogledali. Seveda niso na njem videli nič sumljivega. »In potem se je začela gonja proti meni. Čeprav sem jim takrat povedal, da grem z družino čez vikend v Kočevje, saj smo bili naročeni pri kiropraktiku, in da sem dosegljiv tam, je potem že sledila vest v televizijskih poročilih, da nisem dosegljiv in da moj avto popravljajo nekje v Kočevju. A mojega avta nikoli nihče ni popravljal,« je zatrdil in dodal, da je tiskovni predstavnik ljubljanske policije celo izjavil, da so ga policisti iskali sedem dni, potem pa da so ga dobili pri kleparju.

PIJAN?

In alkohol? Po naši zakonodaji se za tistega, ki se izogne preizkusu alkoholiziranosti, avtomatsko zaključi, da je bil pijan. »A meni nihče sploh ni dal pihati, pa tudi pobegnil nisem, saj sem se vrnil na kraj nesreče. Sploh pa je bilo vsem jasno, da sem bil na tisti ulici tudi jaz, saj je bil na avtu napis z mojim imenom. Kak smisel bi torej bil, da bi hotel pobegniti?« se je čudil Miran Rudan, ki je zatrdil, da alkohola sploh ne pije.

»Na leto prevozim 50 do 60 tisoč kilometrov in policisti mi dajo pogosto pihati, pa je vedno rezultat na alkotestu 0,0,« je povedal. Mirana boli spoznanje, da je bil ves postopek proti njemu zarota in da sam proti tako gnilemu sistemu ne more nič, čeprav je ves čas postopka pošten. »To me boli in me še bo. Mislil sem, da je svet pravičen in že vsa leta prosim, da bi naredili rekonstrukcijo nesreče,« pravi. In sedaj mora dokazovati, da ni bil pijan in da ni pobegnil s kraja nesreče.

Pa pri vsej zadevi sploh ne gre za denar, pač pa zgolj za resnico. »Če bi bil kriv, bi že zdavnaj dvignil roke in priznal, da sem jaz povzročil nesrečo. Tako pa?! To je že smešno. Tudi če že nekako pozabim vse skupaj, dobim znova vabilo na sodišče. In to po 13 letih,« pravi. A če je Miranovo življenje v zadnjem desetletju tako nesrečno zaznamovala omenjena nesreča, pa nadaljuje uspešno začrtano glasbeno pot. Pred kratkim je posnel novo pesem Strast in ljubezen, sicer pa je tudi v veselem pričakovanju. Z ženo Anito pričakujeta drugega otroka, ki se bo pridružil leto in sedem mesecev staremu Ninu. Sicer pa je Miranov starejši sin Luka star 20 let.

Članek je bil objavljen v 7. številki Dolenjskega lista 16. februarja 2012.

Tanja Jakše Gazvoda