DL: Vrane napadajo. Kmetje škodo štejejo v tisočih evrih

1.9.2011 | 14:30

Vrane se največkrat zadržujejo v jatah. (Foto: BDG, arhiv DL)

“S škodo, ki nam jo povzročajo vrane, smo se morali hočeš ali nočeš sprijazniti,” pove Igor Jarkovič. (Foto: A. K., arhiv DL)

Priljubljena tarča ptic, ki jim nekateri pravijo tudi leteče podgane, so pokriti nasadi zelenjave in sadja na Krškem polju. (Foto: A. K., arhiv DL)

Ne moti nas, če pobirajo žuželke na njivah, drugače pa je seveda, če napadajo naše pridelke, pripoveduje Nada Turk iz Broda v Podbočju. Jata vran je namreč pogost obiskovalec njihove kmetije, kjer si ptice postrežejo kar same. “Najraje imajo sadike cvetače in zelja, pred kratkim pa sem opazila, da so kljuvale tudi paradižnik. Škoda pa se s tem še ne konča, saj s svojimi kremplji poškodujejo tudi folije, s katerimi so pokriti rastlinjaki,” pojasni Turkova, ki meni, da so se vrane v zadnjih letih preveč razmnožile.

Podobnega mnenja je tudi njen bližnji sosed Igor Jarkovič. Približno 10 hektarov Jarkovičevih nasadov jagod je namreč priljubljena tarča ptic, ki jih nekateri imenujejo tudi leteče podgane. “V zadnjih letih je postala že stalna praksa, da nam vrane - takoj ko posadimo jagode - napadejo sadike. Eno leto smo bili zaradi njihovega početja ob približno 20 odst. vseh posajenih sadik, ki smo jih morali seveda nadomestiti,” početje vran opiše mladi kmetovalec.

RAJE IZ CEVI KOT KRKE

Škoda, ki jo Jarkovičevi, podobno kot številni drugi kmetje na Krškem polju, štejejo v nekaj tisoč evrih, pa se ne konča le pri pridelkih. Vrane namreč velikokrat preščipnejo tudi namakalne cevi, s pomočjo katerih tamkajšnji kmetje namakajo svoje nasade. “Problem je, če vrana naredi luknjo v cevi, ki je dolga 300 metrov, saj je potem del nasada suhega, dokler tega ne opaziš. Mi pa ob tem ni jasno, zakaj pridejo vodo pit iz cevi, saj imajo le 100 metrov stran reko Krko,” se sprašuje Jarkovič. Podobna vprašanja si verjetno postavljajo tudi številni drugi oškodovani kmeti.

Med njimi 40-letnik iz ene od vasi na Krškem polju, ki je želel ostati neimenovan. Najbolj ga boli, kot pravi, ker je v boju proti vranam nemočen. Za njegova opozorila in kričanje se namrecčvrane ne zmenijo, kakšnih drugih ukrepov pa tako ali tako ne sme uporabiti. “Odganjali smo jih že na vse mogoče načine, vendar doslej še nismo bili uspešni,” pojasni.

O VRANAH POSEBNA SKUPINA

Na stran kmetov se je postavila tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS). Ta odgovorne že nekaj časa opozarja, da so se vrane preveč razmnožile. “Napredek je bil sicer narejen pri lovskih družinah, ki so povečale odstrel sivih vran, vendar pa je njihova populacija tako velika, da delajo škodo še naprej, vedno bolj pa so prisotne tudi v urbanih območjih,” je povedal vodja kmetijsko svetovalne službe KGZS v Krškem Viktor Kožar. Škodo, ki jo povzročijo zaščitene črne vrane, mora kmetom po zakonu plačati država, škodo, ki jo povzročijo sive vrane, pa jim mora povrniti upravljavec lovišča oziroma lovska družina. Na pobudo kmetijskega ministrstva so sicer že pred dvema letoma ustanovili posebno strokovno skupino, ki naj bi ugotovila, ali so sive vrane vrsta, ki potrebuje aktivno upravljanje, pripravili pa naj bi tudi akcijski načrt za upravljanje s populacijo. V njej sodelujejo različne interesne skupine, od predstavnikov ministrstva do Zavoda za gozdove, lovske zveze, biotehniške fakultete, nacionalnega inštituta za biologijo, kmetijsko-gozdarske zbornice, skupnosti občin do društva za opazovanje ptic.

ČRNA ZAŠČITENA, SIVA NE

In dosedanje ugotovitve te skupine? Kot so nam pojasnili na ministrstvu, bo treba še naprej izvajati popise sive vrane, da se bo bolj natančno ugotavljalo njihovo število, na podlagi katerega bo lažje spremljati vpliv ukrepov na ohranjanje oziroma zmanjšanje populacije sive vrane in ugotoviti, kateri odvračalni ukrepi so najučinkovitejši. Kako bo država problem reševala v prihodnosti, tako za zdaj še ni povsem jasno.

“Akcijski načrt je Zavod za gozdove Slovenije kot predlog že poslal na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vendar ga morajo kompetentne organizacije še enkrat pregledati, preden gre na splet v javno obravnavo,” so na naše vprašanje odgovorili na kmetijskem ministrstvu, ki je pristojno le za upravljanje s sivo vrano. Črna je namrec v pristojnosti ministrstva za okolje in prostor. Čeprav škodo delata obe vrsti, pa je odstrel dovoljen le za sivo vrano, saj je črna zašcitena.

ŠKODA NAD KORISTMI?

“Za preprečevanje škod na kmetijskih površinah je bil do sedaj najbolj učinkovit tako imenovani izredni poseg v populacijo sivih vran na lovnih površinah izven lovne dobe, v času, ko je največja verjetnost za nastanek škode. Na primer v obdobju, ko kali koruza, približno 10 dni. Na ta način naj bi usmerjeni odstrel na področjih z večjimi škodami na lovnih površinah v določenem časovnem obdobju prispeval k zmanjšanju škode. V prihodnje pa bo treba ugotoviti, kateri načini za odvračanje sivih vran so najučinkovitejši, da se zmanjšajo škode, in jih aplicirati v praksi,” napovedujejo na ministrstvu. Ker pa vrane sodijo med najinteligentnejše ptice, tako kot vsa družina vranov, kamor sodijo tudi krokar, sraka in kavka, se lovcev s puško v širokem loku izogibajo. Veliko raje se zadržujejo v bližini urbanih naselij, kjer lovci seveda ne smejo streljati nanje.

Da bi lahko imeli kmetje od njihovega pretiranega odstrela več škode kot koristi, pa svarijo ornitologi, ki poudarjajo, da ima vsaka medalja dve plati. Vrane namreč ne povzročajo le škode na poljščinah in vrtninah, ampak na teh površinah tudi uničujejo nezaželene škodljivce, s katerimi se prehranjujejo.

Članek je bil objavljen v 31. številki Dolenjskega lista 4. avgusta letos.

Anja Kerin