Franc Bogovič: Jedrska energija omogoča prehod Slovenije v nizkoogljično družbo

4.6.2023 | 10:00

Inštituta dr. Antona Korošca (INAK) ter Wilfried Martens centra za evropske študije (Wilfried Martens Centre for European Studies - WMCES) sta na mednarodni kopnferenci v maju v Krškem predstavila energetske modele Finske, Češke in Slovenije, ki omogočajo prehod v nizkoogljično družbo z vključitvijo jedrske energije v kombinacijo energetskih virov, in sicer skozi tri vidike: strokovno-gospodarskega, energetskega in političnega.

Izjave finskega, češkega in slovenskega predstavnika energetskih konceptov ter pobudnika konference in predstavnikov organizatorjev, so podane v nadaljevanju.

Petr Závodský, predsednik upravnega odbora in generalni direktor Elektrárne Dukovany II, a. s., CEZ, Češka: »Evropa mora obnoviti energetski sektor, da bo slednji lahko izpolnil cilje razogljičenja, zagotovil energetsko varnost in ohranil sprejemljivo nizke cene energije. To je treba doseči z gradnjo nizkoogljičnih virov, ki niso odvisni od vremena (t. i. jedrskih) in z obnovljivimi viri. Odločitev o mešanici energetskih virov bi morala ostati v rokah vsake države članice EU ob upoštevanju lokalnih pogojev (vremena, industrije, javnega sprejemanja jedrske energije itd.).«

Jaana Isotalo, višja podpredsednica, TVO, Finska: »Nedavna energetska kriza, ki jo je sprožila ruska invazija na Ukrajino, je pokazala, da Evropska unija potrebuje več trdnih in nizkoogljičnih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije. Jedrska energija lahko Evropi pomaga premagati ta izziv na trajnosten in varen način. Da bi to zagotovili, bi morala biti trajna vloga jedrske energije v evropskem energetskem sistemu priznana v strateški agendi EU za obdobje 2024–2029 in njenih podnebnih ciljih do leta 2040.«

Dr. Dejan Paravan, generalni direktor, GEN Energija, Slovenija: »Skupina GEN narekuje slovenski prehod v samooskrben in nizkoogljičen elektroenergetski sistem, ki prinaša obsežne in celovite investicije v nove domače vire energije za dolgoročno stabilno, zanesljivo energetsko mešanico. Jedrska energija s projektom JEK2 in obnovljivi viri energije so prava rešitev za energetski podnebni prehod v trajnostni način življenja in ogljično nevtralnost.«

Franc Bogovič, poslanec v Evropskem parlamentu (SLS/EPP): »EU odgovarja na podnebne spremembe z zelo hitrim prehodom v nizkoogljično družbo. Elektrifikacija prometa, ogrevanje objektov s toplotnimi črpalkami, vključitev vodika v tovorni promet in industrijo prinašajo bistveno večje potrebe po nizkoogljični električni energiji. Vojna v Ukrajini je še dodatno pokazala, kako pomembna je energetska varnost za EU in vsako državo članico. Slovenija bo morala v prihodnjem desetletju podvojiti proizvodnjo nizkoogljične električne energije, zato moramo hitro sprejemati odločitve za umestitev novih hidroelektrarn, sončnih, vetrnih elektrarn in se odločiti za drugi blok NEK, v nasprotnem primeru se bo v Sloveniji dekarbonizacija spremenila v deindustrializacijo Slovenije.«

Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije: »Če bomo želeli imeti funkcionalne podsisteme (zdravstvo, šolstvo, …), bo le-te moralo financirati gospodarstvo z davki in prispevki. Dajmo torej možnost gospodarstvu, v tem primeru energetiki, da dela. Pri podatku, podanem predhodno na konferenci, da bi 65 % ljudi glasovalo za umestitev JEK 2, se meni zdi, da si tega ne želimo speljati. Če bomo jedrsko energijo opustili, potem bomo izgubili tudi ljudi, strokovnjake, ki na tem področju delajo v Sloveniji.«

Primož Jelševar, direktor Inštituta dr. Antona Korošca: »Upam, da bodo razmisleki, ki izhajajo iz širokega poznavanja energetike in potreb gospodarstva pripomogli, da se javni diskurz iz všečnih političnih obljub prevesi v izvedljive in realne politične odločitve. Le na tak način bomo stopili na pot varne, trajnostne in cenovno dostopne energije za državljane in podjetja. In le na ta način bomo začeli presegati razkorak med ponudbo in povpraševanjem, tudi vsled digitalizacije in prehoda na brezogljično mobilnost.«

Sandra Pasarić, vodja projektov, Wilfried Martens Centre: »Zbrali smo se s skupnim ciljem, želimo utiriti pot trajnostni prihodnosti, ki sprejema jedrsko energijo v mešanico energetskih virov. V zadnjih letih svet pripisuje vedno večji pomen obravnavanju podnebnih sprememb in zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Le s celovitim in vključujočim dialogom lahko usmerimo pot k bolj zeleni in varnejši prihodnosti in načrtujemo to pot.«

 SLS; EPP