DL: Ni domačega krompirja - Krivi tudi trgovci, a še zdaleč ne le oni

23.5.2023 | 14:45

Pridelava krompirja je draga, pravi kmetijska svetovalka Mateja Strgulec. (Foto: M. Strgulec)

Pridelava krompirja je draga, pravi kmetijska svetovalka Mateja Strgulec. (Foto: M. Strgulec)

Proizvodnja krompirja v Sloveniji je upadla za skoraj polovico, razlogov za to pa je več – Osrednji dolenjski del je samo še na samooskrbi – V nasprotju s francoskim naš krompir zdaj že kali

Samooskrba s krompirjem v Sloveniji se je v zadnjih letih gibala med vsega 45 in 68 odstotkov, čeprav je krompir vsestransko uporabno živilo in ga imamo Slovenci radi ter ga veliko pojemo. Da na trgovskih policah ni več slovenskega krompirja, nekateri radi krivijo trgovce. A odgovor na to, zakaj pridelava krompirja pri nas že leta upada, ni tako enozvočen.

Med letoma 1990 in 2000 smo v Sloveniji pridelali do skoraj 200 tisoč ton krompirja letno, v zadnjem desetletju pa več kot polovico manj. V obdobju med letoma 2010 in 2020 se je še bolj kot površina, namenjena pridelavi krompirja, zmanjšalo število gospodarstev, ki pridelujejo krompir. Medtem ko se je pridelava zmanjšala za 28 odstotkov, se je število gospodarstev kar za 58 odstotkov, zaradi česar se je sicer izrazito povečala povprečna površina krompirja na gospodarstvo. Leta 2010 je znašala 0,10 ha/KMG, leta 2020 pa že 0,18 ha/KMG.

Po podatkih popisa kmetijstva se je v Sloveniji v letu 2020 s pridelavo krompirja ukvarjalo nekaj več kot 16.500 gospodarstev, ki so krompir pridelovali na slabih 3.000 hektarih njiv. Trend zmanjševanja krompirja v setveni sestavi, ki je v Sloveniji opazen že vse od leta 2000, se je v letih 2018–2020 ustavil. Po dolgoletnem krčenju njiv s krompirjem se je tako letu v 2020 površina, namenjena pridelavi krompirja, povečala, vendar pa se je že v naslednjem letu ponovno zmanjšala. V letu 2021, ki za pridelavo krompirja ni bilo ugodno, je bil krompir posejan na 1,6 odstotka njiv oz. na 2.734 hektarjih, kar je za 7 odstotkov manjši površini kot v letu 2020. Povprečni pridelek poznega krompirja, ki so mu pridelovalci namenili več kot 90 odstotkov celotne površine, namenjene gojenju krompirja, je znašal 23,9 t/ha, kar je za 23 odstotkov manj kot leto prej in 9 odstotkov manj od povprečja desetih let. Zgodnjega krompirja so na skupno nekaj manj kot 200 hektarjih pridelovalci pridelali v povprečju 18,4 t/ha, kar je za 15 odstotkov manj kot v letu 2020.

Po podatkih Statističnega urada Slovenije smo v tržnem letu 2021/22 pridelali 64.000 ton krompirja oz. za 40 odst. manj kot v predhodnem tržnem letu. Nič kaj obetavne pa niso niti napovedi za naslednje tržno leto. Letina krompirja v letu 2022 naj bi bila namreč zelo skromna, čeprav se je površina njiv povečala za pet odstotkov. Po prvih ocenah naj bi lani pridelali tudi do 15 odst. manj krompirja kot leta 2021, kar pa je najmanj do zdaj.

SAMO ŠE NA SAMOOSKRBI

Na Gorenjskem, kjer pridelamo največ krompirja, in tudi drugod po Sloveniji se je pridelava krompirja zmanjšala tudi na našem območju. »Glavnina krompirja je zdaj na krškem polju in nekaj v trebanjskem koncu, osrednji dolenjski del pa se je zelo zmanjšal in je dejansko samo še na samooskrbi,« pravi Mateja Strgulec iz KGZS Zavod Novo mesto. Pred desetletjem so na območju novomeškega zavoda KGZS krompir pridelovali na 550 ha, zdaj pa na okoli 370 ha, od tega pozni krompir na 325 ha, zgodnji pa na 46 ha.

OMEJENI

»Pri obstoječih površinah smo omejeni. Imamo zelo majhen delež njivskih površin. Več jih ne moremo imeti,« pravi Strgulčeva o enem izmed razlogov za zmanjševanje pridelave krompirja. Pomemben razlog se skriva tudi v ceni krompirja, ki je zelo nizka. »Cena je podcenjujoča. Odkar imamo prosto trgovino, prihajajo k nam velike količine poceni krompirja. Trgovci ga dobijo po zelo nizkih cenah, kar je nespodobno za katero koli živilo,« pravi in dodaja, da je cena domačega krompirja na trgu tako nizka, da v bistvu ne pokriva niti lastne cene krompirja.

DRAGA PRIDELAVA

Pridelava jedilnega krompirja je tehnološko in tudi ekonomsko kar zahtevna. »Krompir je specialna kultura in zahteva zelo veliko natančnost pri nanosu fitofarmacevtskih sredstev. Je najzahtevnejša kultura na področju varovanja pred boleznimi, pred plesnijo,« pravi Strgulčeva in dodaja, da tu pričakujejo spremembe, ki se nakazujejo v smeri uvajanja odpornejših sort za plesen, kot sta alouette in otolia.

Za resno pridelavo jedilnega krompirja je potreben, kot pravi, kar zajeten finančni vložek za nakup semena, gnojil, sredstev za varstvo rastlin, mehanizacije ter opreme za dodelavo in skladiščenje. Strošek semenskega krompirja pri pridelavi jedilnega krompirja je precej velik in predstavlja približno kar tretjino vseh neposrednih stroškov pridelave. Poleg tega, da je drago, pa je seme, kot pravi Strgulčeva, tudi težko dobiti.

Zahtevna in draga je tudi tehnologija pridelave. Večina sort namreč ni odpornih na krompirjevo plesen in terja stalno pokritost s fungicidom. Škropiti je treba večkrat, tudi 8-krat. »To mora biti narejeno zelo natančno, saj se sicer lahko pojavijo ostanki v krompirju,« pravi Strgulčeva in dodaja, da ko govorimo o ceni pridelave, ne gre pozabiti tudi na uporabo insekticidov in potrebno specialno mehanizacijo za gnojenje, za oblikovanje grebenov in spravilo krompirja ter na skladišča, ki so prav tako draga.

»Kmet mora biti zelo profesionalen, imeti pa mora tudi velike površine, da lahko kolobari,« pravi. Krompir je, kot dodaja Strgulčeva, dokaj zahteven za kolobarjenje, zahteva pa tudi dobra tla, česar pa tudi ni v izobilju. Poleg tega pa je tudi samo podnebje vse manj ustrezno za krompir.

TRŽNE CENE

»Cene so tržne ter odvisne od ponudbe in povpraševanja. V Sloveniji ne zraste toliko krompirja, da bi ga bilo preveč, in ga moramo uvažati, kar pa vpliva tudi na ceno,« pravi Andrej Turk z zelenjadarske kmetije Turk z Broda v Podbočju na Krškem polju, kjer poleg krompirja pridelujejo tudi čebulo, zelenjavo in vzgajajo sadike. Letno pridelajo od 800 do tisoč ton krompirja in obsega proizvodnje že nekaj let ne spreminjajo. Pred 30 leti, ko sta z ženo začela pridelovati krompir, so ga sadili na približno hektarju njiv, s postopnim povečevanjem površin pa ga danes na okoli 30 hektarjih.

»Včasih pravimo, da so trgovci krivi, vendar ni čisto tako. Če trgovec potrebuje krompir danes, ga mora danes dobiti, ne pa čez en teden. Do trgovcev moraš biti resen partner,« pravi Turk in dodaja, da je zato potrebno tudi sodelovanje med proizvajalci, da trgovcu zagotovijo želene količine. Njihova kmetija je eden izmed petih velikih pridelovalcev krompirja, ki svoj krompir prek krškega Evrosada prodajajo velikim trgovskim hišam. »Vse je tako, kot smo se dogovorili,« pravi o dobrem sodelovanju z Evrosadom, kjer, kot nam je povedal direktor Boštjan Kozole, nekaj krompirja pridelajo tudi sami. Na drugi strani bližnji Darsad že nekaj let v svoji ponudbi nima krompirja, saj so, kot nam je dejal vodja prodaja Darsada Marko Krošelj, večji pridelovalci začeli sami prodajati trgovinam.

»Pri pridelovalcih v okviru skupine Evrosad proizvodnja krompirja ostaja enaka oz. se celo malce povečuje,« pravi Turk in dodaja, da je težava, da ni v trgovinah več slovenskega krompirja, ker naši proizvajalci niso konkurenčni francoskim. »Francozi krompir poškropijo, da ne kali,« pravi Turk. Na drugi strani veliko pridelovalcev v Sloveniji za to nima sredstev, zato pri nas pridelanega krompirja, čeprav ga imajo pridelovalci še na zalogi, zdaj ni na trgovskih policah oz. vsaj ne v tolikšni meri, kot bi si želeli. Ker ga ne škropijo in ker nimajo vsi skladišč, narejenih po ustreznih standardih, krompir marsikje zdaj že kali.

Članek je bil objavljen v 12. številki Dolenjskega lista 23. marca 2023

Mojca Leskovšek Svete

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava