DL: Naša naravna dediščina - Gorjanska Gluha loza odkupljena

31.3.2023 | 13:40

Sestoj puhastega hrasta na termofilnem pobočju Kobile (Foto: I. Vidmar)

Sestoj puhastega hrasta na termofilnem pobočju Kobile (Foto: I. Vidmar)

Dolina Kobile na Gorjancih je največje območje prvobitne narave na Dolenjskem. Prava »gluha loza«, bi rekel Trdina, saj vanjo ne seže zvonjenje zvonov, ki bi lahko krotili divje sile narave. Težko dostopno dolino je v dolomitna pobočja vrezal potok Kobila, zato v globokih grapah in na strminah gospodari le narava.

Strma pobočja prerašča raznolik gozd pragozdnega značaja z veliko lesno zalogo. Prevladujejo sestoji bukve, na prisojnih območjih pa črni gaber, mokovec, mali jesen in celo puhasti hrast. Izjemno ohranjenost gozda so najprej prepoznali gozdarji in ga leta 1980 zavarovali kot največji dolenjski gozdni rezervat (353 ha). Bukovi sestoji z visokim deležem odmrlih dreves gostijo eno večjih slovenskih populacij ogroženega belohrbtega detla, do 10 parov. To je bil razlog za opredelitev območja Natura 2000 Gluha loza.

Negotova usoda rezervata se je začela po letu 1999, ko je bil vrnjen denacionalizacijskim upravičencem. Ti z omejitvami gospodarjenja niso soglašali. Leta 2005 je vlada izločila iz rezervata ključen del bukovih sestojev (128 ha) in odprla vrata sečnji. Jasno je, da bi posek, gradnja dostopne ceste in vlak degradirala dolino in izničila habitat detla. Na srečo se sečnja brez potrditve novega gozdnogospodarskega načrta ni mogla izvesti. Pomembna varovalka območij Natura 2000 je celovita presoja vplivov na okolje, ki se izvede ob škodljivih načrtih. Zaradi neizvedene presoje je bilo sprejetje novega načrta zadržano za skoraj dve desetletji. Po dolgotrajnih pogajanjih je država lani končno postala lastnica gozdnega rezervata, kar je dober obet za naravo.

Članek je bil objavljen v 3. številki Dolenjskega lista 19.  januarja 2023

Andrej Hudoklin, Zavod za varstvo narave

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava