DL: Portret tedna - Matjaž Vrhovnik

26.3.2023 | 15:00

Zima je. Ko je zima, poslušamo Matjaža Vrhovnika. To velja predvsem za vse tiste, ki smo v sebi ohranili vsaj še malo duha igre Podarim dobim in še vedno gledamo smučarske tekme na Televiziji Slovenija in navijamo za slovenske smučarje. Ni več tako strastno, kot je bilo v časih Križaja, Strela, Kuralta, Franka, Petrovića in Mateje Svet, a ob njegovih komentarjih je še vedno lepo spremljati smučarske tekme po televiziji, tudi če ni nobenega našega med tridesetimi najboljšimi.

Matjaž Vrhovnik je smučar, odkar pomni. Tekmovalno pot je začel v smučarskem društvu Dolomiti, resneje pa je začel trenirati pri Novinarju, ljubljanskem klubu, ki sta mu pripadala tudi njegova vzornika, Rok Petrović in Mateja Svet. Sprva ni kazal kakšne posebne nadarjenosti. V roke ga je dobil Vanja Matijevec, drzen in inovativen trener pa tudi vrhunski alpinist, in je začel napredovati. Izjemno vzpodbudo je doživel, ko je imel Novinar po koncu sezone klubski dan na plazu pod Prisojnikom, kjer so postavili nekaj veleslalomskih vratc in se je s svojim izidom povsem približal Mateji Svet. Potem se je na najpomembnejšem mednarodnem otroškem smučarskem tekmovanju Trofeo Topolino v veleslalomu uvrstil med deset najboljših. Leta 1991 je bil na mladinskem svetovnem prvenstvu na Norveškem v superveleslalomu 29. Zmagal je Jure Košir pred Avstrijcem Christianom Mayerjem in Švicarjem Brunom Kernenom. Takrat je neki trener Matjažev izid komentiral z besedami, da če kot mladinec ne osvojiš medalje na mladinskem svetovnem prvenstvu, nimaš kaj iskati v svetovnem pokalu. Morda to za večino drugih smučarjev velja, pri Matjažu pa se je možakar zmotil.

Uspelo se mu je uvrstiti v reprezentanco, a je bil ves čas bolj na robu. Takrat je v njegovo življenje vstopil tedanji predsednik novomeškega smučarskega kluba Rog Jože Golob. V Novem mestu so imeli obetavno generacijo mladih smučarjev na čelu z Luko Golobom, Rokom Kocjanom, Nušo More in Kristjanom Turkom. Dogovarjali so se, da bi se povezali z Novinarjem, ki pa je po smučarski upokojitvi Roka Petrovića in Mateje Svet dobil novo vodstvo in novo, bolj komercialno strategijo. Na koncu so Matjaž in njegov brat Primož pa Maja Škerjanc in še nekaj nadarjenih mladih smučarjev skupaj s trenerjem Dušanom Grašičem prestopili v novomeški klub.

Po nizu dobrih nastopov v evropskem pokalu v sezoni 1993/94 je Matjaž 20. decembra leta 1994 dobil v Lechu priložnost nastopiti tudi v elitni konkurenci. Tekmo je z visoko štartno številko začel dobro, a je po desetem vmesnem času naredil napako in se ni uvrstil v finale. Danes bi lahko rekel, da je bila to sreča. Ker je bil med drugim tekom prost, ga je Igor E. Bergant, tedanji smučarski komentator TV Slovenija, povabil, naj mu pomaga komentirati drugi tek. Matjaž se ne spomni, kako mu je uspelo komentirati, spomni pa se, da je bil na koncu Jure Košir tretji, zmagal pa je znameniti Italijan Alberto Tomba. Ko je čez deset let zaradi poškodb in povprečnih izidov končal tekmovalno pot in ni vedel, kaj bo počel v življenju, se ga je Bergant, ki je bil tedaj že urednik športa na TV Slovenija, spomnil in ga povabil k sodelovanju. Tokrat resno. Matjaž je zagrizel in zdaj že devetnajsto sezono sedi v komentatorski kabini in igra vlogo strokovnega komentatorja tekem svetovnega pokala pa tudi svetovnih prvenstev in olimpijskih iger. Radi ga poslušamo, saj se vidi, da ve, kaj govori, da osebno pozna vse najpomembnejše akterje smučarskega cirkusa in da smučanje čuti.

V desetih letih vmes pa se je zgodilo marsikaj, tudi 17. mesto na olimpijskih igrah v Naganu leta 1998, kjer je bil edini uvrščeni Slovenec, predvsem pa izjemna sezona 1999/2000, pred katero se je, potem ko mu nikakor ni uspelo preseči uvrstitev med 10. in 30. mestom, odločil tvegati. Ko na nekem spomladanskem treningu v Hintertuxu ni bilo več nikogar na progi, je preizkusil nenavadne lopataste komaj 170 cm dolge Elanove rekreativne smuči, ki so nenavadno dobro zavijale. Naslednji dan je bil na treningu z njimi vsakič zlahka vsaj za sekundo hitrejši od kolegov na klasičnih smučeh. Ničesar niso rekli.

Na prvi tekmi nove sezone je bil v Vailu deseti, sledili sta šesti mesti v Madonni di Campiglio in Kranjski Gori ter v Chamonixu prva uvrstitev na oder za zmagovalce, na tretje mesto. 20. februarja leta 2000 je na slovitem adelbodenskem slalomu, spodbujen z navijanjem članov svoje novomeške navijaške skupine, stopil povsem na vrh. To je bila njegova sezona. V skupnem vrstnem redu slaloma je osvojil tretje mesto, prek navijaške skupine pa spoznal bodočo ženo Cvetko, zaradi katere je potem postal Novomeščan, si v Novem mestu ustvaril družino in zgradil hišo. Njuna otroka, Matija in Tisa, sta danes že študenta, Matjaž pa je še vedno zvest novomeškemu smučarskemu klubu Krka Rog, v katerem je podpredsednik in dela marsikaj, tudi trener je. Trenira Piko Dvornik, ki nastopa na tekmah evropskega pokala in tekmah Fis, tudi na domači tekmi svetovnega pokala je že dobila priložnost tekmovati. Z njo ostaja v stiku s stroko, kar mu pomaga tudi pri komentiranju na televiziji.

Članek je bil objavljen v 4. številki Dolenjskega lista 26.  januarja 2023

Igor Vidmar