Ko mlinček ropoče in voda šumlja ... 22. marec, svetovni dan voda

22.3.2023 | 11:40

Ko mlinček ropoče in voda šumlja ... 22. marec, svetovni dan voda<strong> <br /></strong>

Modrec Chief Seattle, je o vodi v svoji zbirki misli »Kako naj vam prodamo modrino neba«, v svet poslal sporočilo: »Ta bistra voda, ki teče v hitrih potokih in rekah, ni samo voda, ampak kri naših prednikov.

Svetovni dan voda

Konferenca Organizacije združenih narodov (OZN) o okolju (UNCED) je leta 1992 v Riu de Janeiru v okviru Agende 21 kot dan, namenjen opozarjanju širše svetovne javnosti na omejenost in ogroženost naravnih vodnih virov, določila 22. marec, ki ga je Generalna skupščina OZN razglasila za svetovni dan voda. OZN zaradi ozaveščanja družbe vsako leto 22. marca razglasi temo, ki povzema najbolj aktualno problematiko v povezavi z vodami. S svojimi aktivnostmi spodbuja vlade držav članic združenih narodov in njihove nevladne organizacije, da v duhu razpisanih tem opozarjajo širšo javnost na problematiko voda, s čimer povečujejo ozaveščenost ljudi o pomembnosti in ranljivosti vodnih virov. Prebivalci številnih držav trpijo za žejo, sestradani ljudje in živali trpijo za hudo žejo.  

Voda je izvir življenja

Dokazano je, kar potrjujejo tudi znanstveniki, da je bila voda v pradavnini izvor življenja. Ljudska modrost k temu pritrjuje, ker po ljudskem izročilu otroke prinaša štorklja, ki je vodna ptica. Veda o zemljepisu uči, da so morja, jezera, reke, potoki, mokrišča in vodna obrežja naravne meje, ki ščitijo in delijo, povezujejo in vznemirjajo. Voda je vrelec sreče in prinašalka zdravja, dobrih letin in blaginje, vodne ujme in poplave pa so nepopravljiva škoda. Zato ljudje vodo od pradavnine po eni strani slavimo v pripovedkah in basnih, v šegah in navadah, v pesmih, pregovorih, rekih in pripovedih na njihovi dolgi poti iz roda v rod, po drugi strani pa nam huda voda zbuja strahospoštovanje.

Vsakdo ima pravico do zdrave pitne vode. Vodni viri so javno dobro v upravljanju države. Prednostno in trajnostno služijo oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago.

Pravi okus vode spoznamo šele v hudi suši ali, kot pravi kitajski pregovor, »da vrednosti vode ne poznamo, dokler se vodnjak ne posuši«.

Ko mlinček ropoče in voda šumlja ... 22. marec, svetovni dan voda<strong> <br /></strong>

Brez vode ni življenja. Njeni viri niso neomejeni, treba jih je skrbno ščititi in jih varovati. V zgodovini človeštva je voda krojila usodo številnih ljudstev. S prispevkom o pomenu vode za življenje ne bom odkril tople vode; slovensko javnost želim opozoriti zgolj na omejenost in ogroženost naravnih vodnih virov, ki so pomembni za naše življenje. Konec leta 2016 je Republika Slovenija v svojo ustavo dodala 70. a člen[1], ki je izrecno zapisal neodtujljivo pravico do pitne vode. Ustava ščiti zdravo pitno vodo, ker je pravica do zdrave pitne vode neodtujljiva pravica slehernega posameznika, enako kot vseh živih bitij na Zemlji. Zato je treba v naši državi z ustreznimi ukrepi poskrbeti za zaščito vode in vodnih virov.

Po 182. členu Zakona o vodah[2] (ZV-1-NPB7) so vodna zemljišča, vode, vodotoki, jezera, reke, potoki in podobne (vodne) površine – ki so javno dobro, splošno ljudsko premoženje, družbena last ali imajo na njih pravne osebe pravico uporabe –, z uveljavitvijo novega zakona o vodah prešla v last Republike Slovenije. Na dan uveljavitve novega zakona so v last države prešla tudi vsa zemljišča, ki so bila poplavljena zaradi posegov v prostor, potrebnega za pridobivanje električne energije, na njih pa je bila vpisana pravica uporabe pravnih oseb. Kmetijska in gozdna zemljišča, na katerih je bila v zemljiški knjigi vpisana lastninska pravica vodnih zadrug po predpisih, po katerih so ustanavljali vodne zadruge, so z uveljavitvijo ZV-1-NPB7 prešla v last lokalne skupnosti, na območju katere ležijo.

Voda kot strateška surovina

Voda postaja strateška surovina; slišati je, da bo prihodnja svetovna vojna bitka za vodo. Čeprav so v vodnati Sloveniji številni vodni izviri, se moramo ravno zaradi te okoliščine še bolj zavzemati za varstvo naših voda in vodotokov. Kakšen je naš odnos do vodnih virov in voda, pokažejo primeri iz prakse, ko so neodgovorni posamezniki v potok ali kakšen drug vodni vir zmetali in nametali smeti, škodljive odpadke, mineralna motorna olja in celo kadavre.

Ko mlinček ropoče in voda šumlja ... 22. marec, svetovni dan voda<strong> <br /></strong>

Vodne vire ogroža gnojevka, ki je 'coctail' različnih strupov

Z nitrati so najbolj obremenjene podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih. Podzemna voda V kraških in razpoklinskih vodonosnikih so podzemne vode manj obremenjene zaradi geografskih danosti, manjše poseljenosti in redkejših kmetijskih površin. Iz strokovne literature izhaja, da so statistično značilen trend upadanja vsebnosti nitratov opazili tudi na vodnem telesu Savske kotlina in Ljubljanskega barja. Glede ostalih vodnih teles pa upadanja vsebnosti nitratov niso statistično zabeležena. Država je za zaščito voda sicer sprejela Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/2009 in 5/2013), ki določa omejitve glede gnojenja. Varovala po uredbi pa niso dovolj učinkovita. Uredba tudi ne zagotavlja resnega nadzora nad proizvajalci gnojevke, ki brezobzirno ogrožajo vodne vire pitne vode. Lahko, da je pravna ureditev voda po uredbi celo v nasprotju s 70. a členom Ustave (pravica do pitne vode), ki določa, da ima vsakdo pravico do pitne vode. Vodni viri so javno dobro v upravljanju države, ki služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago. Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.

Podnebne spremembe so resno opozorilo narave

Živimo v času dramatičnih podnebnih sprememb. Zdi se, da večini niti ni kaj prida mar za varstvo narave in naravnega okolja ter za nizkoogljično družbo, čeprav nam voda že resno teče v grlo. Država bo morala udejanjiti Nacionalni energetsko-podnebnega načrt, ki bo moral vsebovati tudi aktivno zaščito vode in njenih virov. Pomembno je tudi čiščenje odpadnih voda. Nič nismo ukrenili za gradnjo zbiralnikov vode, ki bi v sušnih časih služila za namakanje.

Ko mlinček ropoče in voda šumlja ... 22. marec, svetovni dan voda<strong> <br /></strong>

Ker nam mogoče že bije zadnja ura, pozivam, da stopimo skupaj in zaščitimo vodo kot podlago za blagostanje, ker brez vode, zdrave pitne vode, ni življenja. Vrednosti vode ne poznamo, dokler se - kot to izhaja iz kitajskega pregovora – vodnjak ne posuši.

23. marec – Svetovni  dan meteorologije 

S svetovnim dnevom voda je tesno povezan svetovni dan meteorologije, znanosti ki preučuje in napoveduje vreme in vremenske pojave. Meteorologija je veda, ki kot del geofizike raziskuje procese in pojave v atmosferi. Njeno ime je uvedel že 300 let pred našim štetjem grški filozof Aristotel. Svetovni dan meteorologije se vsako leto obhaja v spomin na 23. marec 1950, ko je bila uradno ustanovljena Svetovna meteorološka organizacija (WMO), ki je medvladna organizacija in posebna agencija v okviru OZN, ki šteje že 191 članic. Ima vodilno vlogo na področju poznavanja in mednarodnega sodelovanja na področju vremena, podnebja, hidrologije in vodnih virov ter vprašanj, ki so povezana z okoljem. Vsak dan se med temi centri izmenja ogromna količina informacij in vremenskih kart .

Ko mlinček ropoče in voda šumlja ... 22. marec, svetovni dan voda<strong> <br /></strong>

Naša državna meteorološka služba je  Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), ki skrbi za vsakodnevne podatke in napovedi vremena. Posreduje podatke o požarni ogroženosti, posebne napovedi o stanju voda, agro-meteorološke napovedi, napovedi za gorski svet, za letalstvo, sporoča snežne razmere in druge podatke, povezane z vremenom in vremenskimi pojavi..

Meteorologija strokovno opozarja na izredne vremenske dogodke: na ujme, suše in poplave, o slabem in dobrem vremenu, opozarja pa tudi na dogodke, ki so povezani s posledicami podnebnih sprememb in z varovanjem okolja, vse to z namenom opozoril za pravočasno ukrepanje. Svet brez meteorologije bi obstal, ker je življenje na zemlji močno odvisno od vremenskih napovedi in opozoril, pomembnih za gospodarstvo, promet in turizem.

V zvezi z vremenom si velja zapomniti »Ujmi ne uideš; suša požre en hleb kruha, moča pa dva.« Če pa je na Ruperta (27.3) jasno nebo, bo malega srpana ravno tako.  

[1] Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a).

[2] Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/022/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/0857/12100/1340/14 in 56/15).

Bojan Avbar

Galerija

_zzvoda (1)
_zzvoda (10)
_zzvoda (11)
_zzvoda (12)
_zzvoda (13)
_zzvoda (14)
_zzvoda (15)
_zzvoda (16)
@@@_zzvoda__17_
_zzvoda__18_
_zzvoda__19_
_zzvoda__20_
_zzvoda__21_
_zzvoda__22_
_zzvoda__23_
_zzvoda__24_
_zzvoda__25_
_zzvoda__2_
_zzvoda__3_
_zzvoda__4_
_zzvoda__5_
@@@_zzvoda__6_
_zzvoda__7_
_zzvoda__8_
_zzvoda__9_

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava