DL: Ovčereja - Že osem let na približno ustaljeni ravni

4.2.2023 | 17:10

Belokranjska pramenka je ena od naših petih avtohtonih pasem ovac. (Foto: Maja Rom)

Belokranjska pramenka je ena od naših petih avtohtonih pasem ovac. (Foto: Maja Rom)

Po podatkih zbirne vloge za leto 2022 je stalež drobnice v Sloveniji znašal 149.108 živali, od tega 122.147 ovac in 26.961 koz – Od lani imamo pet avtohtonih pasem ovac in štiri avtohtone pasme koz – Pomembna nega

»Ovčereja je kot kmetijska panoga po svetu zelo razširjena. Stalež ovac je po velikosti takoj za staležem goveda, ki je na svetu najbolj razširjeno,« pravi Maja Rom z novomeškega Kmetijsko-gozdarskega zavoda. In kako je v Sloveniji? »Z leti lahko spremljamo nihanja staleža drobnice,« odgovarja.

Po statističnih podatkih iz leta 2020 je od vseh 68.331 slovenskih kmetijskih gospodarstev ovce redilo 5.017 kmetij, kar je 7,3 odst. vseh, koze pa 4,9 odst. vseh oz. 3.379 kmetijskih gospodarstev. Prireja mesa drobnice k vrednosti slovenske kmetijske proizvodnje prispeva slab odstotek vrednosti (leta 2021 0,8 odst.), k vrednosti živinorejske proizvodnje pa slaba dva odstotka (leta 2021 1,9 odst.).

NIHANJA

Leta 1869 smo v Sloveniji redili 300.000 ovac in 150.000 koz. Do leta 1940, ko se je število drobnice začelo povečevati, je to upadalo, v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je drastično zmanjšalo. Leta 1970 smo tako v Sloveniji redili le še slabo petino ovac v primerjavi z letom 1921, koze pa so praktično izginile s kmečkih dvorišč.

Skupna domača prireja mesa drobnice je v letu 2021 znašala 1.800 ton. Več kot 91 odst. mesa je bilo pridobljenega z zakolom zunaj klavnic, podobno pa je bilo tudi v preteklih letih.

»Po letu 1980 je število drobnice ponovno naraslo,« pravi Maja Rom. Naraščalo je vse do leta 2009, ko smo v Sloveniji redili 138.108 ovac in 29.896 koz, med letoma 2009 in 2013 pa se je stalež drobnice ponovno zmanjševal. »Od leta 2014 do danes je število glav drobnice približno na isti ravni,« pravi. V letu 2021 smo v Sloveniji imeli 134.951 glav drobnice, in sicer 119.267 ovac in 25.684 koz, po podatkih zbirne vloge za leto 2022 pa je stalež drobnice znašal 149.108 živali, od tega 122.147 ovac in 26.961 koz. »Znotraj Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto imamo 1.373 kmetijskih gospodarstev, ki skupaj redijo 30.092 glav drobnice, od tega 23.998 ovac (jagnjeta, ovce, ovni) in 6.094 koz,« pa pravi o aktualnem staležu drobnice na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju.

MLEKO, MESO IN VOLNA

Reja drobnice je tradicionalna kmetijska dejavnost in je do okolja najprijaznejša reja. V Sloveniji drobnico redimo predvsem na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, pomemben delež, in sicer približno 30 odst. drobnice, pa je bil v letu 2021 vključen v ekološko kontrolo.

V dejavnost reje drobnice spadajo vzreja in reja ovac in koz, prireja strižene volne in prireja ovčjega in kozjega mleka, ali kot pravi sogovornica: »Ovce so pomembne za prirejo treh različnih proizvodov: mleka, mesa in volne. S selekcijo si vedno prizadevamo za izboljšanje proizvodnosti živali.«

AVTOHTONE PASME

V Slovenji imamo številne pasme ovac in koz, med katerimi je kar nekaj avtohtonih, katerih ohranitev pa je tudi najpomembnejši cilj izvajanja rejskih programov. Organizirani v rejskih društvih rejci ovac in koz pri nas redijo pet avtohtonih pasem ovac in štiri avtohtone pasme koz. Avtohtone pasme ovac so: belokranjska pramenka, istrska pramenka, bovška ovca, jezersko-solčavska ovca in oplemenjena jezersko-solčavska ovca, ki jo je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot avtohtono pasmo z odločbo potrdilo lani. Avtohtone pasme koz pa so: drežniška koza, slovenska srnasta koza, slovenska sanska koza in burska koza.

POTREBNA NEGA

»Tako kot pri vseh živalskih vrstah, ki jih redimo na kmetijah, sta tudi pri reji ovac pomembni nega in skrb za živali,« pravi Maja Rom. Poleg primerne prehrane in prostora za živali je pomembna tudi nega, kamor štejemo striženje ovac, tretiranje oz. zdravljenje proti zajedavcem in obrezovanje parkljev. »Omenjena opravila po navadi opravljamo v istem času, saj imamo takrat ovce že pripravljene in mobilizirane,« pravi.

Stopnja samooskrbe z mesom drobnice je v Sloveniji 94 odst., obseg zunanje trgovine pa je še vedno skromen.

STRIŽENJE OVAC

»Ovce strižemo enkrat ali dvakrat letno. Če se odločimo za striženje enkrat na leto, je to najbolje narediti v maju/juniju, sicer pa ovce strižemo v pomladnih (april/maj) in jesenskih mesecih (september/oktober),« pravi in dodaja, da moramo biti v času striženja pozorni predvsem na vreme. »Ovce strižemo ob toplejšem vremenu, saj takrat striženje poteka lažje,« pravi. Ob hladnem vremenu se namreč lanolin in kožna maščoba nabirata na rezilu, kar zelo otežuje delo, prav tako pa lahko hladno vreme, kot opozarja, povzroči bolezni pri ovcah. Pred striženjem je priporočljivo, da ovce zapremo v hlev, saj tako ostanejo suhe. »Pri lovljenju si pomagamo z lovilno palico, žival pa ujamemo za zadnjo levo nogo nad kolenskim sklepom. Vodimo jo previdno zadenjsko ali jo zadenjsko zajahamo in žival vodimo z glavo naprej iz boksa,« pravi.

Najlažje strižemo čiste in suhe ovce. Striženje opravljamo z ročnimi ali električnimi škarjami, te so v bolj razširjeni uporabi, pri njih, kot opozarja sogovornica, ne smemo pozabiti na njihovo sprotno vzdrževanje. »Ob striženju moramo ovce mobilizirati. Rejci uporabljajo predvsem dva načina: ovco položijo na mizo in ji zvežejo noge ali pa jo posedejo na tla,« pravi in dodaja, da strižemo na ravnih in čistih tleh, na katerih ne sme drseti, obuti pa moramo biti v lahko in nedrsečo obutev.

OBREZOVANJE PARKLJEV

»Skrbno negovani in zdravi parklji so pogoj za dobro počutje živali,« pravi. Parklje korigiramo dvakrat na leto, običajno to naredimo, ko strižemo ovce. Spomladanska korekcija parkljev je, kot pravi, nekoliko obširnejša, saj se parklji med pašo bolj obrabljajo kakor v hlevu. V vlažnejših in bolj deževnih letih je priporočljivo parklje obrezati tudi med pašno sezono, saj s tem preprečujemo nastanek bolezni, pri obrezovanju pa je pomembno, da odstranimo vso odvečno roževino in morebitne nastale žepke, saj s tem preprečimo nabiranje umazanije v njih.

»Za obrezovanje parkljev potrebujemo primerno orodje, in sicer škarje za obrezovanje parkljev ali žlebast nož, ki mora biti dovolj oster. Zelo pomembno je, da orodje pred uporabo razkužimo, po obrezovanju pa razkužimo tudi parkelj,« pravi.

Poraba mesa drobnice na prebivalca je pri nas skoraj za polovico manjša od povprečja v EU. V letu 2021 je v Sloveniji znašala le 0,91 kg, v EU pa okoli 1,4 kg.

ZATIRANJE ZAJEDAVCEV

Tako kot pri vseh živalih moramo tudi pri ovcah, kot pravi sogovornica, skrbeti za preprečevanje parazitskih bolezni z zajedavci. Ob striženju se vsaj dvakrat letno priporoča tudi preventivno tretiranje ovac proti zajedavcem, ki jih delimo na notranje in zunanje.

Notranji zajedavci, med katerimi so najpogostejši želodčno-črevesni nematodi (gliste, trakulje, pljučni črvi, sesači, kokcidije), na različne načine škodujejo živali: črpajo hrano, negativno delujejo na imunski sistem, poslabšujejo zdravstveno stanje živali itd. »Kot posledico okužbe z notranjimi zajedavci pri živalih opazimo slabše priraste, zmanjšan tek, hujšanje, drisko, kašelj, anemijo, slabšo reprodukcijo in podobno,« pravi. Pri živalih, ki so okužene z zunanjimi zajedavci, ki se zaležejo v volno in dražijo kožo, nekateri pa so tudi krvosesi, se okužbe z zajedavci, kot so uši, tekuti, garje in Melophagus ovinus, kažejo kot: kožne spremembe, odpadanje dlake oz. volne, srbenje, nemir živali, posledice pa so poleg poškodb kože in volne ter neugodja živali tudi zmanjšana konzumacija ter slabša mlečnost in prirast. »Vsako izmed omenjenih opravil nege pripomore k boljšemu počutju živali, ki pa je pomembno tudi za boljše priraste živali,« še pravi Maja Rom.

Članek je bil objavljen v 50. številki Dolenjskega lista 15.  decembra 2022

Mojca Leskovšek Svete

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava