Bolezen, stara milijone let

4.2.2023 | 11:45

Za rak je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva. (Ilustrativna fotografija; foto: Pixabay)

Za rak je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva. (Ilustrativna fotografija; foto: Pixabay)

Velika večina ljudi misli, da je rak bolezen sodobnega časa. Vendar so iz ohranjenih ostankov dinozavrov odkrili, da so že ti umirali za rakom. V najstarejših najdenih dokumentih, ki izvirajo iz časa starega Egipta, je tudi razvidno, da so umirali za rakom. Prav tako že Hipokrat omenja raka, in sicer na pljučih, želodcu, koži, maternici in danki.

Zdravljenje v tistem času nikakor ni bilo prijetno, nasprotno, bilo je prav grozljivo in ljudem se je mešalo od bolečin. Uporabljali so pekoče kreme in poskušali so tudi z izžiganjem. Koliko jih je preživelo, ne piše nikjer.

Prvi, ki je operiral, pa je bil rimski zdravnik Aurelius Cornelius Celsus. Opisal je tudi razvoj rakavih celic in metastaze.

V 18. stol. so v mestu Reims – Francija ustanovili prvo bolnišnico za rakave bolnike. Namreč prevladovalo je mišljenje, da je to nalezljiva bolezen in tako so bili rakavi bolniki izločeni iz družbe, kot da bi bili gobavi. Vsi so se jih izogibali, pravega zdravljenja pa seveda še ni bilo, zato so tudi množično umirali.

Vendar medicina je napredovala in vedno več je bilo načinov za zdravljenje te bolezni. V 20. stol. je ameriški zdravnik William Halsted bil prepričan, da se pri operaciji mora odstraniti celotno tkivo in s tem bi bila možnost metastaz veliko manjša.

V Ameriki je največje število pljučnega raka – krivec največ tobak in pa onesnaženost zraka, nasploh okolja, ter raka na želodcu, krivec seveda hitra prehrana, in to nezdrava in preveč mastna.

Ilustrativna fotografija (Foto: Pixabay)

Ilustrativna fotografija (Foto: Pixabay)

Eden izmed najpomembnejših zdravstvenih problemov družbe je vsekakor rak. Dobro pa je, da lahko velik procent rakavih bolnikov pozdravimo, če so odkriti zgodaj, saj medicina je tako napredovala in zdravniki se trudijo na vso moč, da rešijo veliko življenj in jih podaljšajo. Veliko pa je odvisno tudi od nas samih, saj ga lahko preprečimo z zdravim načinom življenja.

Pod okriljem Mednarodne zveze za obvladovanje raka obeležujemo 4. februar za Svetovni dan boja proti raku. Vsako leto delujemo pod drugim geslom. Letošnje geslo je »ZMANJŠAJMO NEENAKOSTI PRI OBRAVNAVI BOLNIKOV Z RAKOM,« kar je del 3-letne kampanje.

Evropska komisija je v sodelovanju z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj izdala poročilo držav članic o stanju na področju (ne)enakosti obravnave raka. To poročilo je pokazalo, da ima vsakdo v Sloveniji dostop do onkološkega zdravstvenega varstva in tudi enakost pri oskrbi na visoki ravni za vse bolnike. Ne sme se dogajati, da mogoče starejši niso deležni tega, ker so stari in bodo tako in tako kmalu umrli. Hipokratova zaveza pomeni, da je človeku do smrti treba nuditi in ga zdraviti z vsemi zdravili, ki so v rabi, da mu ohranijo življenje.

Pri nas je vsako leto 16000 oseb - novih bolnikov z rakom, več kot 6500 pa jih umre. Temu je kriva socialno-ekonomska neenakost in pojav novih bolnikov je posledica življenjskih dejavnikov, bivalnih in delovnih okolij.

Smo pa veseli nadpovprečno visokega preživetja bolnikov z rakom. K temu vsekakor prispevajo presejalni programi DORA, ZORA  in SVIT. Določen procent povabljenih se programa na žalost ne udeleži, malo zaradi strahu, da mu bodo odkrili raka, malo pa zaradi svoje samozavesti, češ saj sem zdrav in mi to ni potrebno. So v veliki zmoti, prav ti programi bi mu mogoče rešili življenje.

Za prihodnjih 5 let imamo v načrtu okrepiti primarno preventivo, kadre in opremo. Primarno preventivo izvajajo razne nevladne organizacije in ljudi ozaveščajo o škodljivosti kajenja, prekomernega pitja alkohola, na neustrezno prehrano, debelost, premalo gibanja in čezmerno sončenje.

Že s tem lahko preprečimo vsaj eno tretjino raka, drugo tretjino pa z zgodnjim odkritjem tudi pozdravimo. Primarna preventiva je nujno potrebna.

Rak naj ne bo stigma, ni nalezljiva bolezen kakor so mislili včasih, ne izogibajmo se bolnikov z rakom, ampak se z njimi obnašajmo normalno, ne spominjajmo ga o njegovi bolezni, ne sprašujmo ga, koliko časa bo še živel, kakor so spraševali mene po operaciji. Nudimo mu pomoč le, če zaprosi zanjo, ne bodimo vsiljivi. Poskušajmo živeti zdravo in raku se bomo na daleč izognili.

E. C.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava