DL: Grdi raček sredi trga - Idej veliko, Konzum pa le eden

3.2.2023 | 14:40

Udeleženci posveta, z leve: Aleksander Ostan, Mateja Hafner Dolenc, Tomislav Čeh in Marjetka Pezdirc (Foto: M. G.)

Rešitve so odvisne od aktivnosti občine, Zavoda za kulturo, šport in mladino Metlika, lokalnega prebivalstva in predvsem od financ – Začetek je dober, pot bo še dolga, pravi županja

Trije metliški trgi, ki so ogledalo mesta, so danes po večini dobro ohranjeni, a žal delno tudi zamračeni. Senco nad zgodovinskim jedrom namreč meče nekaj praznih in delno načetih stavb, ki jih želijo premišljeno vsebinsko zapolniti in oživeti. Posvet o prihodnosti razvpite stavbe Konzum in širšega trškega območja, ki ga je prejšnji teden pripravil Zavod Metlika, je bil po daljšem času eden izmed prvih korakov na tej poti.

S katerimi vsebinami za zdajšnje in prihodnje generacije naj bi napolnili metliško mestno jedro, so skušali v pogovoru s skupino domačinov in z moderatorko večera dr. Marjetko Pezdirc, direktorico Zavoda Metlika, odgovoriti trije povabljeni strokovnjaki. Arhitekt in urbanist doc. Aleksander Ostan, avtor načrtov za prenovo starega mestnega jedra, je Metliko predstavil z vseh vidikov, ki jih morajo arhitekti pred takšnimi in drugačnimi posegi upoštevati. Dotaknil se je zgodovinskih dejstev in aktualnega stanja v mestu. Generalna sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije Mateja Hafner Dolenc je poudarila, da je eden pomembnejših predlogov združenja tudi ustanovitev skladov, ki bi skrbeli za odkupe starih hiš in sofinanciranje prenov. »V mesnih jedrih so najpomembnejši ljudje – stanovalci. Sem sodijo tudi: muzeji, hoteli, nakupovalna središča. Vsak resnejši muzej ima danes muzejsko trgovino z blagom, ki je vezana na vsebino muzeja. Restavracija zraven muzeja? Ja. Muzej z vstopnino težko preživi, je pa dejstvo, da s tržnimi dejavnostmi izboljšuje svoj položaj,« je kot predloge – o vsebini se mora v vsakem primeru odločiti lokalna skupnost – nakazal Tomislav Čeh, eden izmed piscev nove strategije slovenskega turizma, ki je še dejal, da je muzejski del na metliškem trgu po svoje očarljiv, a ne dovolj izkoriščen.

Konzum, svoj čas je bila to prodajalna Kmetijske zadruge Metlika, ima svoje izvirne projektantske lastnosti, ki narekujejo uporabo. Mogoče brez dvigal in stopnišča ni primerna za dejavnosti ene vrste, je pa s svojim osrednjim prostorom primerna za nekaj drugega. »Apel, da se mogoče še enkrat argumentirano pretehta ideja, da se Konzum nameni Ljudski knjižnici Metlika,« je podala Andreja Brancelj Bednaršek, direktorica Belokranjskega muzeja Metlika. Spomnila je, da je bil pred dvajsetimi leti narejen odličen projekt, ki je upošteval kulturnovarstvene pogoje ter imel soglasje območne enote zavoda za spomeniško varstvo in izdano gradbeno dovoljenje.

Zakaj se je vse ustavilo? Niti nekdanja direktorica knjižnice Anica Kopinič ne ve, kje se je zataknilo. Naj ne izzveni bogokletno, ampak knjižnica je biser nekega mesta, je dejala. Stavba na Pungartu, tam je zdaj knjižnica, je energetsko sanirana in je lahko prostor za dejavnost drugih društev.

V preteklosti je bila obravnavana tudi ideja, da bi v Konzum preselili mestno godbo na pihala. »Poglejte, vrtec in osnovna šola imajo urejeno, če posplošim, streho nad glavo, Glasbena šola in mestna godba na pihala, ki je ena najstarejših na Slovenskem, pa ne. Naj iz soban prenovljenega Konzuma odmeva glasba, zakaj ne?« je eden izmed predlogov, ki ga je podal Andrej Kunič, profesor podružnične glasbene šole v Metliki.

»Se vi zavedate naše tehnične in ljudske dediščine? Pa nimamo prostora, v katerem bi jo pokazali. Čebelarji, ki smo zelo ponosni na naša svetovno znana moža Barleta in Starca, smo stisnjeni v kot širine ene navadne mize. Nadalje, mi bi morali imeti muzej šiviljstva. Metlika se je po vojni razvila na šivanki tekstilne industrije Beti. Smo na to pozabili?« je na svoj mlin napeljal domačin Andrej Sever.

Da je ideja s knjižnico prava, se je strinjala tudi Alenka Tomašič, predsednica Mestne skupnosti Metlika, saj bi se tako v staro mestno jedro vrnilo »celodnevno življenje.« Po njenem mnenju bi si bilo treba prizadevati tudi za ureditev stanovanj po smernicah spomeniškega varstva in vse skupaj nekako povezati z Gasilskim muzejem, ki je že pretesen. »Stare hiše, če bo soglasje, bi lahko namenili starimi obrtem; tako bi imeli sredi trga obrtniško ulico,« je še eden izmed predlogov.

»K reševanju starega mesnega jedra je treba pristopiti na način, da se obravnava celostno, ob sodelovanju lokalnega prebivalstva in stroke. Sredstva za prenovo bo treba iskati prek razpisov, ki navadno zahtevajo dobro premišljene vsebine in pripravljeno dokumentacijo, ki je prilagojena specifični vsebini,« je beseda županje Martine Legan Janžekovič, ki je še dejala, da je začetek dober, pot pa bo dolga.

Članek je bil objavljen v 50. številki Dolenjskega lista 15.  decembra 2022

M. Glavonjić