Barja in močvirja so zibelka biotske raznovrstnosti - 2. februar je svetovni dan mokrišč

2.2.2023 | 10:00

Zbiralnik vode na prečenskem polju. Lepota narave preveva straške gaje in loge.

Planet Zemlja, tretji kamen od Sonca, ki je naš edini življenjski prostor, se zaradi globalnega segrevanja in prevelikega ogljičnega odtisa duši in drhti, bije mu zadnja ura. Nekateri nam zaradi višanja temperatur do Apokalipse pripisujejo le še borih devet let. Prešerna narava in življenjski prostor ljudi, rastlin in živali je vsak dan vse bolj utesnjen in ogrožen. Daleč smo od izpolnitve zavez Pariškega okolje varstvenega sporazuma. Tudi v Sloveniji si ne upamo odpovedati premogu, branimo se vetrne energije – vsekakor pa premalo naredimo za varstvo narave in naravnega okolja. Preplavili so nas plastika, fosilna goriva in izpusti v zrak pa ogrožajo atmosfero, uničujejo rastline in živali, ki dnevno izginejo. Vse se preveč hlepi po bogastvu, pohlep je naše vodilo, ki nas vodi v uničenje. Politiki zaradi glasov na volitvah prisegajo na zeleno energijo in digitalizacijo, verjetno s figo v žepih. Nekateri se celo norčujejo iz svetovne naravovarstvenice Grethe Thunberg, ki je simbol gibanj za zdravo in varno okolje. Ljudje pričakujejo rešitve in prisegajo: »Rešite naš planet!« Ali jih bo kdo uslišal? Brezbrižnost nas bo stala drago, ker grešimo proti Naravi. Tako kot po svetu, so tudi v Sloveniji poleg zraka, vode in zemeljskih površin kot so gore, polja in gozdovi, močno ogrožena tudi mokrišča, barja in vodne površine. Zato je 2. februar v svetovnem pogledu razglašen za svetovni dan zaščite mokrišč, barij, mokrotnih travnikov, ribnikov, kali, poplavljenih glinokopov, slanih in polslanih mokrišč z vsem živalskim in rastlinskim življem.

O mokriščih

Mokrišča so talna območja, na katerih voda prekriva njeno prst, ali pa je prisotna v zgornji plasti zemlje ali na njenem površju. Voda lahko obliva ali moči tudi v koreninski sistem vse leto ali pa le v mokrih obdobjih. Mokrišča, njihova razvrstitev je zapletena zaradi njihovega značaja, se delijo na različne vrste. Med seboj se razlikujejo po rastlinstvu, živalstvu ter obrežni vegetaciji na in ob vodnih površinah. Biotsko raznovrstna so poplavna območja in rečne mrtvice v Nerajskem Lugu ob Lahinji, na prečenskem polju, na kraškem polju Cerkniškega jezera, v nizkih barjih Blok in na številnih mokrotnih travnikih, ribnikih, kalih, glinokopih, slanih in polslanih mokriščih.

Vrste mokrišč

Za močvirja je značilna njihova poraščenost z visokim šašjem, trstičevjem, jelševjem in drugim rastjem. Bogastvo mokrišč je v njihovi vlogi, ki jo opravljajo v ekosistemu. So naravni zbiralniki in zadrževalniki vode ter količinsko bogatijo podtalnico. Mokrišča so velike naravne spužve, ki ujamejo površinske vode in jih počasi oddajajo. S tem preprečujejo poplave in odnašanje prsti. V sušnih obdobjih sproščajo shranjeno vodo in skrajšajo obdobje suše. Zaradi vloge pri kroženju vode jih nekateri poimenujemo 'ledvice pokrajine', saj so prave naravne čistilne naprave. Dušo naravi vdihujejo mokrotni travniki, mokriščna travišča, vodene gramoznice, ribniki, potoki, mrtvice, poplavni gozdovi, močvirna črnojelševja, kjer tudi v močvirjih ob vodotokih in stoječih vodah rastejo visoko šašje, trstičevje, jelševje in drugo vodno in obvodno rastlinstvo.

Funkcije mokrišč

Mokrišča zbirajo površinsko razlivne in odtekajoče vode in jih počasi oddajajo, preprečujejo poplave in blagodejno vplivajo na mikroklimo. S svojim delovanjem preprečujejo nihanja nivoja voda. Mokrišča z izhlapevanjem vode blažijo sušo in poleti hladijo okolico. Bogata vegetacija mokrišč omogoča odlaganje strupenih snovi in prekomerne količine snovi, ki jih človek sprošča v okolje. Delujejo kot naravne čistilne naprave, ob preudarni rabi pa so mokrišča tudi vir dobrin. Mokrišča nudijo neizmerne priložnosti za opazovanje rastlinskega in živalskega sveta. Njihovo estetsko funkcijo dopolnjuje izobraževalna funkcija, saj so prostor za raziskave in s tem prispevajo k ozaveščanju o pomenu ohranjanja naravnega okolja.. Zaradi hidrološke dinamike in značilnosti okolja so številna mokrišča zibelka biodiverzitete.

Rastlinstvo in živalstvo

Mokrišča so rastišča raznovrstnih rastlin. So zemljišča na prehodu med vodnimi in kopnimi okolji ali življenjsko okolje z značilnostmi vodnih in kopnih ekosistemov. Za vodne ali močvirske rastline je značilno, da imajo gobasta stebla in liste, ki črpajo kisik in ga tovorijo v korenine. V vodnatih mokriščih živijo ribe, dvoživke in nevretenčarji, ki so hrana zlasti za vodne ptice. V mokriščih živijo tudi plazilci, vodne kače, pa tudi avtohtona sladkovodna vrsta želve močvirska sklednica (Emys orbicularis) . Življenju v mokriščih so se prilagodili tudi bobri (Castor fiber/albicus), vidre (Lutra lutra), pižmovke  (Ondatra zibethicus)in kapibare (Hydrochoerus hydrochaeris).

Ramsarska konvencija o zaščiti mokrišč

Mokrišča so ogrožena zaradi človekovega brezobzirnega ravnanja z naravo. Za svetovno zaščito mokrišč – po svetu jih je uničenih že več kot šestdeset odstotkov – je bila 2. februarja 1971 v iranskem mestu sprejeta Ramsarska konvencija. Konvencija mokrišča oriše kot biotsko pestra območja močvirij, barij, šotišč ali vod, naravnega ali umetnega nastanka, ki so stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo sladko, polslano ali slano vodo, vključno z območji obalnega morja, kjer voda ob osekah ne presega globine šest metrov. V Sloveniji mokrišča pokrivajo skoraj šest odstotkov vsega ozemlja, ki poleg že naštetih področij obsegajo radoživo biotsko pestro Ljubljansko barje s šotnimi barji in poplavnimi ravnicami, ki so kot veličastna naravna spužva, pa poplavno področje reke Temenice, Krakovskega gozda, Jovsov, porečje Pesnice in Velike Krke z Ledavo, obrežja Drave in Soče, Dragonje, Kolpe, Mure, Save in drugih slovenskih vodotokov, ki so povezani s poplavnimi gozdovi. Ekosistemi slovenskih mokrišč so neprecenljivo biotsko območje tudi v evropski mreži Natura 2000.

Mokrišča na Dolenjskem in v Beli krajini

Mokrišča na Dolenjskem in v Beli krajini pomembno prispevajo k pestrosti flore in favne, blažijo posledice naravnih nesreč in izrednih podnebnih dogodkov. V porečju zelene Krke in njenih pritokov, zlasti Temenice¹, ki izvira na južnih pobočjih Posavskega hribovja in ki prvič v več požiralnikih ponikne pri Dolenjih Ponikvah, so biotsko bogata in raznovrstna mokrišča, poplavni in mokrotni travniki, močvirski in obrežni gozdovi. Iz temačnih podzemnih globin na površje znova privre v mirnopeški dolini v Zijalu pod hribom Sv. Ane. Ob Temenici so že v trebanjskem in mirnopeškem koncu, izrazito pa na območju prečenskega in zaloškega polja, obširni poplavni in mokrotni travniki s prisotnostjo številnih dvoživk, plazilcev in malih sesalcev, ki so ključna hrana bele štorklje. Bela štorklja se ja na Dolenjsko začela naseljevati sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Najprej so se bele štorklje ugnezdile v okolici zanje prehransko bogatih poplavnih in mokrotnih travnikov Krakovskega gozda, v naslednjih desetletjih pa so poselile območja ob Krki v Posavje, pa dolino v dolino Radulje nad Škocjanom in ob Krki navzgor, do poplavne ravnice Temenice pri Prečni². Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja so bele štorklje postopoma naseljevale tudi ravnice ob Kolpi, podolje Temenice v Mirni peči med Trebnjim in Šentlovrencem. V zadnjih letih sta se v revirjih poplavne pokrajine naselila vidra (Lutra lutra)  in bober (Castor fiber/ albicus).

Poleg zraka, vode in zemeljskih površin kot so polja in gozdovi so na Zemlji po vsem svetu, tudi v Sloveniji, ki je bogata z mokrišči in barji, so močno ogrožena mokrišča, barja

O mokriščih

Mokrišča so del naravnega okolja, ki je preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo. Odločilno prispevajo k razširjenosti rastlin in živali, ki za rast in razmnoževanje potrebujejo mokro okolje. Ramsarska konvencija opredeljuje mokrišča kot območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali umetnega nastanka, stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo vodo, sladko, polslano ali slano, vključno z območji obalnega morja, kjer voda ob osekah ne presega globino šest metrov. Zaradi njihovega pomena smo tudi v našem naravnem okolju dolžni ohranjati mokrišča, enako kot to počnejo svetovna združenja in neprofitne organizacije. Med njimi izstopa globalna neprofitna organizacija Wetlands International, ki se ukvarja z ohranjanjem in obnavljanjem mokrišč. Njena vizija je svet, kjer so mokrišča negovana in cenjena zaradi njihovih koristi, virov, lepote in življenjskih možnosti.

Mokrišča so eden najbolj ogroženih ekosistemov

Mokrišča izgubljamo hitreje kot tropski gozd. So najbolj ogrožena med vsemi ekosistemi. Zaradi izgub mokrišč v svetovnem pomenu je leta 1972 mednarodna javnost odgovorila s podpisom Ramsarske konvencije za ohranitev mokrišč³. Med našimi mokrišči v seznam mednarodno pomembnih mokrišč sodijo Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero s Križno jamo in udorno dolino Rakov Škocjan, ki so zavarovana območja. Mokrišča ohranjamo s številnimi projekti, ki jih s svojimi denarnimi vložki podpirata tudi Evropska unija in Evropski gospodarski prostor. V zadnjem desetletju sta prispevala k učinkovitejšemu varstvu mokrišč, njihovem ohranjanju⁴ in  ozaveščanjem o njihovem pomenu.

Temenica s poplavnimi travniki

V kraški globodolski kotlini

V Sloveniji med naravnimi mokrišči prevladujejo manjša jezera in močvirja, najobsežnejša med njimi so poplavni in mokrotni travniki. Ob Temenici se razprostira Zaloško - Prečensko polje, ki se razteza od Luknje, kjer iz globin privre na dan Temenica, vse do reke Krke. Zanjo so značilni poplavni travniki z raznovrstno vegetacijo, kjer rastejo vrbe, visoko šašje, trstičevje in jelševje.Temenica je značilna dolenjska reka ponikalnica. Izvira na južnih pobočjih Posavskega hribovja. Prvič v več požiralnikih ponikne pri Dolenjih Ponikvah. Na dan pridre v mirnopeški dolini v Zijalu pod Sveto Ano. Po poplavni ravnici se lenobno ovija vse do ponorov pri Goriški vasi, kjer ponovno ponikne pod površje. Suho dolino pod Vrhovim v času visokih vod preplavijo razlivne vode. Podzemski tok ponikalnice se nato skrije globoko pod površje in znova izbruhne v Luknji, ki jo oblikuje amfiteater skalnih sten udornice. Zatem se Temenica v dolgih meandrih umiri in se v Zalogu neopazno izlije v Krko. Nad izvirom v Luknji, kamor se poleg Temenice zlivajo vode z Dobrniškega in Globodolskega polja, so ruševine gradu Luknja. Porečje Temenice je izrazito kmetijsko, posajeno in posejano je z monokulturami. Prevladuje koruza, ki privlači divje prašiče. Na poljih in logih je prisotna srnjad in vse druge lovne vrste divjadi. Poleg ujed in vodnih ptic so v raznolikem okolju, kjer med rastlinjem najdemo močvirski tulipan (Fritillaria meleagris) ali močvirsko logarico ( Fritillaria meleagris)  in velikonočnico ( Pulsatilla grandis), prisotne tudi pribe (Vanellus vanellus), vodomci (Alcedo atthis), čuki (Athene noctua) in razne sôve (Strigiformes)  ter metulji strašničin mravljiščar (Phengaris teleius), temni mravljiščar (Phengaris nausithous) in travniški postavnež ( Euphydryas aurinia), iz vrst kačjih pastirjev dristavični spreletavec (Leucorrhinia pectoralis), iz vrst dvoživk veliki pupek  (Triturus carnifex) in hribski urh (Bombina variegata), iz vrst plazilcev pa želva močvirska sklednica ( Emys orbicularis). Polje med Prečno in Zalogom krasi edinstven zbiralnik vode, ki preprečuje poplave, v vročih in suhih dneh pa namaka travnike in polja. Mlada Občina Straža (pri Novem mestu) je v glinokopih nekdanje opekarne Zalog uredila sekundarni biotop z učno potjo, ki omogoča spoznavanje rastlin in živali v naravnem biotopu, s čimer prispeva k ohranitvi pestrosti živalskega in rastlinskega sveta.

Čuvajmo naravo in naravno okolje, ljubimo naša polja, gore in gozdove – nikoli pa ne pozabimo vrednot naših mokrišč in barij, ki so naravne čistilne naprave.

                                                                                                                                                   Bojan Avbar

1 Andrej Gašperič, Stoletne vode Temenice, 2010;
2 Vir: Andrej Hudoklin Zavod za varstvo narave Novo mesto;
3 Ramsarska konvencija in slovenska mokrišča. Nacionalni odbor RS za Ramsarsko konvencijo. 1999;
4 S projekti kot so Projekt LJUBA, WETMAN, poljuba, Mala barja - Marja so zagotovljene podlage za ohranjanje mokrišč, k varstvu ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, izboljšanju hidroloških razmer in odstranjevanju tujerodnih invazivnih vrst; 

Galerija