DL: Zamenjava po 32 letih - Namesto Hrovata na Grmu Špec Potočar

30.1.2023 | 14:30

Tone Hrovat

Mojca Špec Potočar

Tone Hrovat odstopil z mesta direktorja Grma – centra biotehnike in turizma – Namesto njega kot vršilka dolžnosti direktorice Mojca Špec Potočar – Šola v taki krizi ni bila še nikoli – Na kolena so Grm spravili požar, epidemija in podražitve

Svet zavoda Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma se je na seji v ponedeljek, 5. decembra, seznanil z odstopno izjavo direktorja zavoda Toneta Hrovata in njegov odstop sprejel. Za vršilko dolžnosti direktorice je svet zavoda imenoval mag. Mojco Špec Potočar. Razlog za odstop je najhujša kriza šole v zadnjih treh desetletjih, odkar je leta 1990 Hrovat postal ravnatelj tedanje Kmetijske šole Grm, predhodnice centra.

Dolgoletni direktor in politik

Tone Hrovat je vodil že predhodnico zavoda Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Kmetijsko šolo Grm, za ravnatelja je bil imenovan 1. marca leta 1990, pred tem pa je bil tudi dijak te šole. S 1. septembrom 2003 je bil imenovan za ravnatelja Višje strokovne šole in direktorja Kmetijske šole Grm Novo mesto, to delo je opravljal do junija 2007. Od 12. junija 2007 je opravljal delo direktorja zavoda Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma. Je eden od ustanoviteljev Visoke šole za upravljanje podeželja in soustanovitelj Evro-azijskega inštituta za agrarno logistiko. V politični karieri, v kateri je ves čas pripadal stranki SLS, je bil več mandatov član državnega sveta, od leta 1997 do 2002 pa njegov predsednik.

»Vse od leta 1990 šola ni bila v tako težkem položaju, kot je zadnja tri leta. Najprej nas je prizadel požar, po katerem so vsi veliko obljubljali, a se od obljubljenega ni uresničilo praktično nič, dobili smo le nekaj denarja iz zavarovanja, s čimer pa ni bilo mogoče nadomestiti izgube. Na primer: zgorela je kombinirka, ki je bila stara in ocenjena na 20.000 evrov, za novo pa smo morali dati 100.000. Pa vendar bi se nekako izšlo, če ne bi na zahtevo ministrstva morali prekiniti že objavljenih razpisov za izvajalce obnove. Zadeve naj bi se po njihovem mnenju lotili preveč po domače, tako da če razpisov ne bi ponovili, ne bi dobili njihovega denarja. Če se to ne bi zgodilo, bi imeli še tisto leto do 1. septembra vse obnovljeno, tako pa obnova še danes ni končana. Obljubili so nam 2,5 milijona evrov, kar bi bilo dovolj, a se je obnova zato zamaknila, v tem času pa se je gradbeni material bistveno podražil. Zmanjkalo nam je denarja za plačilo DDV-ja, ki bi ga, ker imamo v centru tudi tržno dejavnost, dobili nazaj. S tržno dejavnostjo smo lahko prej sofinancirali tudi pedagoško delo, tudi plače učiteljev, saj nismo dosegali določenega števila vpisanih dijakov v posameznem oddelku in tako po veljavnem sistemu financiranja nismo dobili dovolj denarja za plače in pokritje vseh stroškov, ki so enaki ne glede na število dijakov. Potem je ministrstvo po anonimki obnovo ustavilo še za pol leta, kar je projekt še dodatno podražilo, saj se je medtem gradbeni material še podražil. Dobili smo revizijo, ki je bila za nas ugodna, a je še dodatno zavlekla in podražila gradnjo,« o tako rekoč tragični zgodbi obnove po požaru pojasnjuje Tone Hrovat.

Grm – center biotehnike in turizma se je znašel v najhujši krizi po letu 1990. (Foto: I. V.)

Vendar je, kar se tiče neposrednega delovanja ustanove, še bolj kot zaplet z obnovo problematično financiranje javne službe šole. »Od ministrstva smo dobili za 300.000 evrov manj denarja, kot smo ga morali nameniti za plače, za pokritje materialnih stroškov pa nič. Ministrstvo pedagoški proces financira glede na število dijakov v oddelkih. Norma je 26 dijakov, pri nas pa je povprečje 18, zato dobimo sorazmerno manj denarja. Prej smo ta primanjkljaj pokrivali s tržno dejavnostjo, s prodajo pridelkov in z gostinstvom, med epidemijo pa se je to skoraj povsem ustavilo. Samo letos bi morali temu, kar smo dobili od ministrstva, zato da izplačamo plače in pokrijemo materialne stroške, dodati 1.100.000 evrov. Prosili smo za pomoč, naredili finančni načrt, ki ga je svet zavoda potrdil, ministrstvo pa ni ukrepalo, čeprav bi kot ustanovitelj moralo poskrbeti za plače učiteljev in materialne stroške, saj šola brez ogrevanja, razsvetljave in elektrike za naprave in konec koncev brez toaletnega papirja ne more delovati,« meni Hrovat.

Šola tako ostaja ujetnica njej neprijaznega sistema financiranja srednjega šolstva. Zaradi svoje specifičnosti in neprimerno višjih stroškov pouka, v katerega so vključeni tudi različni kmetijski stroji, gorivo zanje, gospodarski objekti, gnojila, semena in še marsikaj, česar neka gimnazija sredi Ljubljane ne potrebuje, pri takem sistemu financiranja kmetijska in gostinska šola ni v enakovrednem položaju, zato bi morali po mnenju Toneta Hrovata sistem spremeniti ali pa v njem določiti izjeme.

»Smo podeželska šola in povrhu vsega še kmetijska. Tudi zato nam v Ljubljani niso naklonjeni. Poleg tega izobražujemo za poklice, ki mladim niso zanimivi, saj zahtevajo trdo delo in neugoden delovnik, tudi delo takrat, ko so drugi prosti. V času krize smo imeli še manjši vpis in zdaj, ko nam je najtežje, se ne moremo dofinancirati. Poskusil sem vse, a ni bilo odziva. Zato sem se odločil za odstop, kot opozorilo, da bi nas vzeli resno. Upam, da bo moj naslednik oziroma naslednica v Ljubljani bolj slišana in upoštevana,« dodaja Tone Hrovat.

Mojca Špec Potočar, vršilka dolžnosti direktorice Grma – centra biotehnike in turizma, se zaveda, da jo čaka veliko dela. Stanje zavoda kot revizorka dobro pozna, prav tako tudi vzroke zanj, od požara in epidemije do podražitev, ki so podražile obnovo v požaru uničenega objekta. Vendar je optimistična: »V sodelovanju s šolskim ministrstvom kot ustanoviteljem zavoda bomo naredili analizo stanja, poiskali možne vire ter v prihodnjem letu pokrili finančni primanjkljaj in dokončali obnovo objekta, uničenega v požaru. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport mora kot ustanovitelj zagotoviti izvajanje izobraževalnih programov. Dobro je, da se tudi tržna dejavnost zavoda ponovno vzpostavlja. Prizadevali si bomo tudi za večji vpis v naše programe, da se bolj približamo normi, ki jo za financiranje postavlja ministrstvo, to je 26 dijakov na oddelek. Vendar je v nekaterih programih ne moremo doseči, na primer pri izobraževanju mesarjev, saj za nekatere poklice med mladimi ni zanimanja, obenem pa so to poklici, ki so na trgu dela zelo iskani in gospodarstvo brez njih ne more. Upamo, da se bo vpis že prihodnje leto povečal. Na roke nam gre tudi dobra zaposljivost, ki postaja čedalje pomembnejša,« je povedala Mojca Špec Potočar.

Članek je bil objavljen v 50. številki Dolenjskega lista 15.  decembra 2022

I. Vidmar