Za obeležje Ilki Vašte: ''Ne le, ker je bila ženska, ampak takšna izjemna umetnica!''

29.1.2023 | 13:00

Potomka Ilke Vašte Lucija Burger ob portretu Vašte, ki ga je ustvaril  novomeški umetnik Andrej Blažon in krasi naslovnico posebne izdaje  revije Rast.

Potomka Ilke Vašte Lucija Burger ob portretu Vašte, ki ga je ustvaril novomeški umetnik Andrej Blažon in krasi naslovnico posebne izdaje revije Rast.

Klavdija Kotar, Marjeta Bregar, Lucija Burger, Tea Hvala in Meta Kocjan (z leve proti desni)

Klavdija Kotar, Marjeta Bregar, Lucija Burger, Tea Hvala in Meta Kocjan (z leve proti desni)

Za obeležje Ilki Vašte: ''Ne le, ker je bila ženska, ampak takšna izjemna umetnica!''

Lokalno partnerstvo Pozabljena polovica Novega mesta (PPNM) je v torek, 24. januarja 2023, na prvem letošnjem pogovornem večeru v Art caffeju v KC Janeza Trdine v Novem mestu predstavilo nastanek in izid posebne številke revije Rast, namenjene 13 izjemnim posameznicam novomeške preteklosti in več kot 6-letnem delovanju partnerstva. To vztraja pri prizadevanjih za postavitev obeležja Ilki Vašte pred mestno hišo, k podpori pa tudi prek spletne peticije poziva širšo javnost.

Na pogovornem večeru, ki ga je vodila vodja JSKD - OI Novo mesto in članica kolektiva PPNM Klavdija Kotar, je uradna vodička po sprehajalni poti Pozabljena polovica Novega mesta Meta Kocjan uvodoma predstavila nov vodnik po omenjeni pešpoti, ki obiskovalcem v sliki in besedi predstavlja vseh 13 izbranih žensk omenjenega projekta. Ob finančni podpori MO Novo mesto je izšel v 759 izvodih in bo odslej turistom in vsem obiskovalcem na voljo v TIC Novo mesto, Knjigarni Goga, pri kolektivu PPNM ipd.

PPNM že dobrih šest let z različnimi akcijami opozarja na spregledani del novomeške zgodovine, na ženske, ki so kljub družbenim oviram dosegle preboje na različnih področjih, od gospodarstva in kulture do izobraževanja in medicine. O tem, da boj za enakopravnost spolov nikoli ni končan in da se ženske še vedno soočajo s plačnimi in drugimi oblikami neenakopravnosti, je na pogovrnem večeru spregovorila predstavnica Mesta žensk Tea Hvala, tudi ena od avtoric člankov omenjene revije Rast. Partnerstvo PPNM je s kolektivom Mesta žensk sodelovalo že pri izdaji njihovega turističnega vodnika Po svoji poti, 25 izletov po zgodovini žensk, ki predstavlja tudi omenjeno novomeško sprehajalno pot.

Vodja lokalnega partnerstva Maja Žunič Fabjančič se je na sinočnjem dogodku direktorici Dolenjskega muzeja Novo mesto Jasni Dokl Osolnik javno zahvalila za podporo pri raziskovanju dela in življenja vseh 13 izjemnih žensk. Kako zahtevno je tovrstno strokovno raziskovalno delo, nemalokrat prav zaradi spola oz. menjave priimkov ob porokah, ločitvah ipd., je orisala gostja večera, kustosinja zgodovinarka Marjeta Bregar.

Poleg uradnih virov vrste institucij so pri iskanju bodisi podatkov bodisi fotografskega gradiva v izjemno pomoč potomci ali ostalo sorodstvo. Kot denimo še ena gostja večera, tj. zadnja potomka Ilke Vašte Lucija Burger, ki je z občinstvom delila družinske spomine. In še več: gostja je Slavističnemu društvu Dolenjske in Bele krajine med drugim predala rokopis oz. tipkopis njenega še neobjavljenega dela z naslovom v sanskrtu, pa tudi različico Romana o Prešernu s pisateljičinimi opombami, dopisovanja z založbami ipd. »Še veliko tega o njeni neverjetni ustvarjalnosti ne vemo oz. moramo raziskati. In če to ne bodo naredili študentje primerjalne književnosti idr., bo pa upokojenka,« se je z zbranimi pošalila dr. Jožica Jožef Beg, članica Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine.

Naslovnico revije Rast krasi slika novomeškega ustvarjalca Andreja Blažona, nastala po mladostni fotografiji Ilke Vašte, original portret pa je bil tudi na ogled v Art caffeju. , poleg tega pa še ilustracije Maje Poljanc, sodobne ilustratorke, ki je prav tako predstavljena v omenjeni izdaji Rasti in se je udeležila sinočnjega dogodka.

»Ko smo začenjale pred šestimi leti, si nismo predstavljale, da bomo še danes brez ustreznega obeležja. Veseli nas sicer, da ima naše mesto od lani štiri nove ulice, poimenovane po ženskah, a prepričane smo, da si Ilka Vašte zasluži tudi obeležje pred mestno hišo. Ne zato, ker je bila ženska, ampak ker gre za izjemno in z enajstimi objavljenimi romani najbolj plodovito slovensko pisateljico,« je povedala Kotar in z ostalimi članicami kolektiva PPNM obiskovalce in širšo javnost pozvala, da podpišejo spletno peticijo:

https://www.peticija.online/razmislek_o_umestitvi_kipa_kulturnice_ilke_vate_pred_mestno_hio_v_novem_mestu?s=99237275

Ilustratorka Maja Poljanc

Ilustratorka Maja Poljanc

Za obeležje Ilki Vašte: ''Ne le, ker je bila ženska, ampak takšna izjemna umetnica!''

Z zbranimi podpisi želi kolektiv PPNM podpreti prizadevanja za obeležje Ilki Vašte in spodbuditi premislek lokalne skupnosti, kdo dejansko odloča o tem, komu postavimo javna obeležja. Ob letošnjem 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, pa bodo tradicionalno pripravile več dogodkov, kot so vodeni ogledi sprehajalne poti - za širšo javnost bo ta 5. marca 2023 - in še kakšen pogovorni večer z izjemnimi posameznicami današnjosti.

Lokalno partnerstvo Pozabljena polovica Novega mesta:
Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto-Regijski NVO center,
Založba in knjigarna Goga,
društvo Est=etika,
Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine,
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Novo mesto,
Mestna občina Novo mesto

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

29.1.2023+1     + (1)     – (0)     Oceni Jožko 

Spoštovane gospe in gospodje, obeležje pred Rotovžem si prvenstveno zaslužita pl. Šuklje in g. Josip Zurc, ki sta bila ne samo uspešna župana Novega mesta, ampak mnogo več. In delovala sta tudi na tem mestu. Pred Rotovžem sta že dva, ki bi si doprsni kip zaslužila imeti kje kjer sta bila večino časa bivanja v Novem mestu. Po tej logiki bi si svoj doprsni kip pred Rotovžem zaslužili tudi Leon Štukelj, Kozina in še kdo, vendar so jih postavili na mestih, kjer je Leon bival ali ob objektu, ki se imenuje po M. Kozini. In tako je prav. Vsekakor je prav, da se zaslužnim gospem postavi obeležja. Se pa zasluge g. pl. Šukljeta in Josipa Zurca, v novomeški srenji, veliko premalo povdarja. In to je žalostno. Še bolj žalostno pa bo, da se jim pred Rotovžem ne postavi zasluženega obeležja. Zakaj se gospe in gospodje vseh imenovanih organizacij, niti z besedo ne zavzemate tudi za to, da se jima postavi obeležja in to pred Rotovžem ?

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava