DL: Romska problematika v Šentjerneju - Nezadovoljni tako Romi kot občina

28.1.2023 | 18:00

Tudi na Trdinovi cesti v Šentjerneju nekateri Romi živijo v boljših drugi pa v slabših pogojih.

 Darka Brajdič

Valentin Brajdič

Romski otroci brez šolanja gotovo nimajo lepše prihodnosti.

Jože Simončič

Po Trdinovi cesti skozi romsko naselje je treba peljati še posebej previdno – marsikaj lahko preseneti: razposajeni otroci, odvezani psi ...

V občini Šentjernej v več naseljih – na Trdinovi cesti v Šentjerneju, Mihovici, Draškovcu, v Rojah in na Drami – živi okoli dvesto Romov. Dva mandata jih je v občinskem svetu zastopala Darka Brajdič, ki pa se je letos odločila, da ne bo več kandidirala za mesto romske svetnice.

Kot pove, je bila preveč razočarana nad občinskim vodstvom, županom in sploh lokalno politiko. Na nedavnih volitvah so tako šentjernejski Romi za svojega predstavnika izvolili Darkinega moža Valentina Brajdiča, ki je bil edini kandidat.

Darka Brajdič brez zadržkov pove, kaj vse jo moti pri dozdajšnjem delovanju v šentjernejskem občinskem svetu, jasno stališče pa ima tudi prvi mož občine Jože Simončič.

»NISEM BILA SLIŠANA«

»Nisem bila slišana, še manj upoštevana. V zadnjem mandatu aktualni župan sploh nikoli ni bil med Romi, ne ve, kako živijo, kakšne potrebe in možnosti imajo. Romskih družin v naši občini ne obravnavajo enako kot drugih, celo nasprotujejo Romom, če hočejo sami kaj narediti,« pripoveduje nekdanja romska svetnica Darka Brajdič, ki je zadnjega pol leta bojkotirala skoraj vse občinske seje.

»Nima smisla, da hodim na seje, če ne smem nič povedati. Ko me je na eni izmed sej župan poslal ven, sem bila užaljena. Zato sem bila zelo živčna, odšla sem k z zdravniku, morala sem jemati celo pomirjevala,« se spominja in poudarja, da je bila zelo razočarana, ko je na jesenskem posvetu o romski problematiki šentjernejski župan v Novem mestu govoril grdo Romih. Tako je bila obveščena in tudi zato se oglaša.

ZLATO ALI KIČ

»Slišati je bilo očitke, da nič ne delamo, ne plačujemo položnic, živimo od socialnih podpor, okrog vratu pa nosimo debele, zlate verižice. Župan bi moral biti vesel, da smo šentjernejski Romi kolikor toliko urejeni in civilizirani, sicer pa – zlate verižice se vendar da kupiti na vsakem sejmu, ampak to ni nujno vedno zlato, lahko je le kič, ki se sveti. Menim, da če je nekdo upravičen do socialne pomoči, naj jo dobi – pa če je to Rom ali civil,« je odločna Darka Brajdič, ki živi v enem izmed najbolj urejenih romskih naselij v šentjernejski občini, na Trdinovi cesti. Tam imajo vso komunalno infrastrukturo, v marsikateri drugi šentjernejski vasi še ne.

Si pa na Trdinovi cesti želijo še marsikaj. Že dolgo Romi opozarjajo na slabo prometno varnost skozi naselje, saj vozniki kljub prometnim omejitvam vozijo prehitro, romski otroci pa se tudi nemalokrat igrajo na cesti in pred leti je eden v taki nesreči celo umrl.

ZAKAJ NI IGRIŠČA, KONTEJNERJA?

»Zakaj se nič ne premakne pri ureditvi otroškega igrišča, na katerem se je nekoč že nekaj dogajalo? Zakaj ni mogoče v naselju postaviti kakega kontejnerja, v katerem bi se otroci popoldne učili, delali naloge, se igrali, imeli kake delavnice? Stanovanjski kontejner bi nujno potrebovala tudi desetčlanska družina, ki živi v leseni baraki. Zakaj je vse to mogoče v Trebnjem, kjer se dela igrišče, pa v Dobruški vasi, kjer so dobili učni kontejner, v Šentjerneju pa ne?« sprašuje Brajdičeva in dodaja, da res vsi romski otroci ne hodijo redno v šolo, a sama jih pri tem vedno spodbuja. Nekaj malčkov obiskuje tudi vrtec.

PREDOLGO V ŠOLO?

»Tudi kak kriminal se dogaja v naselju, so problemi, ne rečem, da ne, a ne vsak dan, kot je pogosto slišati,« pravi sogovornica in doda, da v novomeškem RIC-u tudi zavlačujejo pri izobraževanju odraslih Romov, ki hočejo tam končati osnovno šolo. »Tudi po pet let kdo hodi, pa ne naredi enega razreda. Sicer pa tudi, ko nekdo konča osnovnošolsko izobraževanje, ne dobi dela. Vem iz izkušnje sina. Premalo je javnih del, tudi šentjernejska občina bi se tu morala bolj angažirati,« meni Brajdičeva.

ŽUPAN: ROMI ODVISNI OD SOCIALNIH POMOČI

Šentjernejski župan Jože Simončič je brez dlake na jeziku, kar se tiče romske problematike.

»Na posvetu v Novem mestu sem povedal le resnico – da ukrepi, ki jih izvaja država, niso dobri in da se stanje na večini področij v povezavi z Romi – vzgoje in izobraževanje, zaposlovanja, prejemanja socialnih transferjev, kriminalitete … – kljub velikim finančnim sredstvom poslabšuje. Romski otroci se ne vključujejo v otroški vrtec, zato ne razumejo slovenskega jezika in niso primerno socializirani. V procesu osnovnošolskega izobraževanja so zato bistveno manj uspešni od drugih, kar vodi v veliko nezaposlenost in odvisnost od socialnih transferjev, posledično zaradi brezdelja številni Romi zapadejo v različne oblike kriminala, kar še poslabšuje njihove možnosti za uspešno integracijo v večinsko neromsko okolje. Namesto da bi socialni transferji pomagali Romom pri postopnem prehodu v 'normalno' in samostojno življenje, jih očitno iz generacije v generacijo delajo bolj odvisne od socialnih prejemkov in vedno manj samostojne. Velik problem so očitno še vedno tudi prezgodnje oz. prisilne poroke, ki romskim deklicam onemogočajo prehod v bolj svobodno in neodvisno življenje,« povzame Simončič.

MARSIKAJ NAREJENEGA

Ne drži, da med njegovim županovanjem za Rome ni bilo nič narejenega, pravi Simončič. Denar, ki ga občina zakonsko dobi za Rome, so namenili za posodabljanje infrastrukture, namenjene vzgoji in izobraževanju, gradnji povezovalnega voda fekalne kanalizacije za naselje na Trdinovi cesti, sofinanciranju javnih del v OŠ in vrtcu, čiščenju površin okrog naselij, v katerih živijo Romi, financiranju zavetišča za živali – varstvo najdenih živali in še kaj, našteva župan.

Razloži, da pobuda o otroškem oz. športnem igrišču na kmetijskem zemljišču ob obstoječem romskem naselju na Trdinovi cesti po Zakonu o kmetijskih zemljiščih ni uresničljiva. Tudi bivalnega objekta ni mogoče tam zakonito postaviti, le začasnega v nujnih primerih, ob kakih naravnih in drugih nesrečah, vendar najdlje za tri leta.

Simončič pove, da je za območje 1,4 hektarja velikega zemljišča, ki je v lasti Občine Šentjernej, načrtovan občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za ureditev in prenovo obstoječega romskega naselja. Zemljišča so bila prej kmetijska, s sprejetjem OPN leta 2010 pa so prešla v območje stavbnih zemljišč s podrobno namensko rabo. Tam so dopustni le nekateri posegi.

KAJ PA ODKUPI?

Dozdajšnja romska svetnica Darka Brajdič izpostavlja še problem odkupa zemljišč. Večina romskih hiš na Trdinovi cesti so črne gradnje in stojijo na občinski zemlji, nemalo Romov pa si menda želi odkupa, da bi postali lastniki zemljišč.

»Imam ogromno hišo, z možem sva jo pošteno zgradila, ne stoji pa na naši zemlji. Rada bi jo odkupila, to sem hotela županu povedati, a ni šlo,« pravi Brajdičeva in obenem omeni še, da se ob tem Romi čudijo, da čeprav nimajo svojih zemljišč, morajo od letos plačevati nadomestilo za uporabo stavnega zemljišča (NUSZ).

»Mi smo dobili položnici za okoli dvesto evrov letno. Smo plačali, ampak zakaj bi, če nismo lastniki zemljišča?« sprašuje Brajdičeva in doda, da kljub možnosti poravnave obveznosti na obroke nekateri Romi tega finančno niso zmožni.

PLAČUJEJO NADOMESTILO

Župan Simončič odgovarja, da je glede na to, da je za območje predviden OPPN, po katerem bi bilo potem mogoče legalizirati objekte, odkupe lažje izvesti, če je lastništvo enotno. Drži tudi, da do letos ni bil obračunan NUSZ za romske objekte, »a po pregledu zakonodaje smo se skupaj s pripravljavcem NUSZ odločili, da se lahko nadomestilo odmerja tudi lastnikom stanovanjih hiš, ki nimajo v lasti zemljišča pod stavbo«.

Na kritiko glede pomanjkanja javnih del za Rome pa župan pove, da imajo na tak način zaposleno romsko pomočnico in eno redno zaposleno romsko pomočnico v OŠ Šentjernej. V vrtcu je redno zaposlena ena vzgojiteljica predšolskih otrok – pomočnica vzgojitelja. »Sicer pa se na razpis za javna dela javlja zainteresirana institucija, npr. šola ali vrtec, ko to potrebuje; občina je le sopodpisnica dogovora, ker del stroškov tudi sofinancira,« pojasni.

Župan še pove, da ne ve, zakaj dozdajšnja romska svetnica Darka Brajdič pogosto ni obiskovala občinskih sej. »Vsekakor sem se trudil za konstruktiven dialog z romsko skupnostjo in njihovo predstavnico,« poudari. Upa na dobro sodelovanje tudi z novim romski svetnikom, saj je problemov, v katere je treba zagristi, ogromno.

Članek je bil objavljen v 50. številki Dolenjskega lista 15.  decembra 2022

Lidija Markelj