DL: Največji dolenjski vodni vir Jezero potrebuje boljšo zaščito

26.1.2023 | 14:50

Čistilna naprava Šmarješke Toplice deluje brez okoljevarstvenega dovoljenja, a kmalu bo menda drugače.

Čistilna naprava Šmarješke Toplice deluje brez okoljevarstvenega dovoljenja, a kmalu bo menda drugače.

Okoljski minister Uroš Brežan na okrogli mizi o zaščiti vodnega vira Jezero – Pomemben za pet dolenjskih občin – Izdatnost vira se zmanjšuje – Kanalizacija in okoljevarstveno dovoljenje za CČN

Vodni vir Jezero v Družinski vasi je najpomembnejši vodni vir na Dolenjskem in glavni vir pitne vode za pet dolenjskih občin: poleg šmarješke še za novomeško, šentjernejsko, škocjansko in straško. Z vodo oskrbuje več kot 35.000 prebivalcev, zato mora biti njegova zaščita skrb vseh, je na nedavni okrogli mizi v Šmarjeti poudaril minister za okolje in prostor Uroš Brežan.

Vodni vir Jezero je treba zavarovati z gradnjo kanalizacijskega omrežja, za kar Občina Šmarješke Toplice potrebuje čim več nepovratnih sredstev, saj sama tako velikih naložb ne bo zmogla. Občina je sicer na tem področju že zelo dejavna, kar nekaj kanalizacije so tudi s pridobljenim denarjem že zgradili, pred vrati je projekt v Zburah, sledita stari del naselja Šmarješke Toplice, Bela Cerkev itd.

Minister poudarja, da njegova prednostna naloga ostaja vodooskrba ter čiščenje in odvajanje odpadnih voda.

PRIDNO NA RAZPISE

Minister Uroš Brežan je odgovarjal na vprašanja o pridobivanju nepovratnih sredstev in možnih razpisih, ki so še na voljo oz. v pripravi. Povedal je, da so letos objavili dva razpisa: tako za vodooskrbo kot za kanalizacijske sisteme, manjše od 2.000 PE, in da vloga šmarješke občine čaka na pregled in je 45. v vrsti. Novega razpisa za zdaj v okviru sredstev načrta za okrevanje ne predvidevajo, razen če se bodo pokazale velike potrebe.

Uroš Brežan

Uroš Brežan

Direktorica občinske uprave Občine Šmarješke Toplice Mateja Kotnik je pojasnila, da so aprila letos oddali vlogo na razpisu za okrevanje za sofinanciranje kanalizacije v naselju Dolenje Kronovo in kanalizacije v naselju Vinica pri Šmarjeti. Kanalizacijo v Žalovičah je občina v celoti plačala sama.

KAJ PA MČN?

Za gradnjo kanalizacije v Zburah bodo iskali vire iz kohezijskih sredstev, za gradnjo vodovoda Vinji Vrh – visoka cona pa se bo občina takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja, za kar so vlogo že oddali, prijavila na razpis za dodelitev sredstev Investicije v vodovodne sisteme, ki oskrbujejo manj kot 10.000 prebivalcev, iz načrta za okrevanje in odpornost, v katerem je po informacijah okoljskega ministrstva na voljo še dovolj sredstev.

Minister Brežan je še dejal, da je od odločitve občinskih svetov v občinah odvisno, ali se na razpisih za nepovratna sredstva upoštevajo tudi vloge za sofinanciranje skupnih malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) tam, kjer ni mogoče graditi javne kanalizacije. Rešitve bodo na ministrstvu iskali tudi glede razpisa za zadrževalnike vode, ki so vse bolj aktualni.

BREZ OKOLJEVARSTVENEGA DOVOLJENJA

Pri zaščiti vodnega vira Jezero je bilo slišati za težavo v zvezi s centralno čistilno napravo (CČN) Šmarješke Toplice za 4.000 PE. Zgrajena je bila leta 2006, a še danes obratuje brez okoljevarstvenega dovoljenja, uporabno dovoljenje pa ima. Zato je Komunala Novo mesto, ki je upravljavka čistilne naprave, že od leta 2016 v inšpekcijskem postopku in do zdaj plačane kazni znašajo do 30.000 evrov. Občina ni stranka v tem postopku, je povedala direktorica občinske uprave.

Novomeška Komunala in Občina Šmarješke Toplice imata rešitev, da čistilna naprava v kratkem lahko pridobi okoljevarstveno dovoljenje.

PREBLIZU VODNEGA VIRA

Kot je na okrogli mizi dejal Peter Štemberger iz podjetja Vodateh iz šentjernejske občine, je za nepridobitev dovoljenja menda glavni razlog prav neposredna bližina vodnega vira, kar je v Sloveniji praktično fenomen – da čistilna naprava stoji v neposredni bližini vodnega vira.

Prečiščena voda iz čistilne naprave se namreč izliva v drugo vodovarstveno območje, v katerem so izpusti iz npr. hišnih čistilnih naprav dovoljeni, a pod posebnimi pogoji, iz večjih pa praviloma niso dovoljeni, saj je vnos preostalih hranil, kot sta fosfor in dušik, kljub terciarnemu čiščenju še vedno prevelik.

KJE SO REŠITVE?

»K varovanju vodnega vira bi pripomogla gradnja več decentraliziranih čistilnih naprav ali MKČN, saj se na koncu koncev vsa prečiščena voda izteka v podzemno vodo, kar je tudi vir vode na črpališču Jezero,« je razložil Štemberger.

Mateja Kotnik

Mateja Kotnik

Mogoča rešitev bi bila ureditev izpusta zunaj drugega vodovarstvenega območja z gradnjo odvodne kanalizacije (vod za prečiščeno vodo), vse bolj verjetna, smiselna in najbolj racionalna pa se kaže druga rešitev – sprejetje nove uredbe o varovanih vodovarstvenih območjih, s katero bi bila zdajšnja čistilna naprava postavljena zunaj vodovarstvenega območja, kar je omenjal tudi minister Brežan. Žal ta postopek predolgo stoji, menda ni soglasij vseh občin.

PREMIK IZTOKA

Direktorica občinske uprave Občine Šmarješke Toplice Mateja Kotnik je pojasnila, da si je občina vsa leta prizadevala za sprejetje uredbe, saj je predlog pripravljen tako, da trenutni iztok prečiščene odpadne vode iz čistilne naprave ne bi bil več na vodovarstvenem območju in bi lahko začeli postopek za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja.

»V zadnjem letu pa smo s Komunalo Novo mesto našli drugo rešitev, ki je usklajena z okoljskim ministrstvom, že projektirana in bo v kratkem pripravljena za izvedbo. Gre za premik iztoka prečiščene odpadne vode iz čistilne naprave v neposredno bližino in v območje, ki trenutno ni vodovarstveno območje in tudi v prihodnje, če bo sprejeta uredba, ne bo. Takoj po izvedbi bomo začeli postopek za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja,« pravi direktorica in dodaja, da so na predlog vodovarstvene uredbe že podali utemeljene pripombe in predlagali dodatne uskladitve.

Vodni vir Jezero je vse manj izdaten z vodo.

VIR MANJ IZDATEN

Na Komunali Novo mesto, ki je upravljavka vodovodnih sistemov, pa ugotavljajo, da je bil vodni vir Jezero nekoč izdatnejši kot danes – v najboljših časih, pred denimo dvema desetletjema, je omogočal 220 litrov vode na sekundo, zdaj so pri številki 140 litrov. Iz leta v leto je vode kak liter manj. Tudi zato razmišljajo o priključitvi vodnega vira v neposredni bližini, ki je zdaj neizkoriščen. Seveda pa bo za to treba izpeljati potrebne postopke, od pridobitve dovoljenj do soglasij, gradbenega dovoljenja za izdelavo vrtine itd.

Sicer poudarjajo pomembno pridobitev, ultrafiltracijo vodarne na Jezeru, to so uredili v okviru Hidravličnih izboljšav vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske in je odpravila dolgotrajno težavo z motnostjo vode, ki je zdaj ni več treba prekuhavati.

Članek je bil objavljen v 49. številki Dolenjskega lista 8.  decembra 2022

L. Markelj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava