DL: Medvrstniško nasilje - Vse več je spletnega nasilja 

26.12.2022 | 12:45

Nihče ne sme biti žrtev nasilja. (Foto: Dreamstime, Svet24)

Medvrstniško nasilje je namerno, se ponavlja in vključuje neravnovesje moči – Pomoč potrebujejo vsi, tisti, ki nasilje izvajajo, in tisti, ki ga doživljajo

Medvrstniško nasilje je resen problem in je prisoten po vsem svetu. Je nedopustno in nihče ne sme biti žrtev nasilja. Dogaja se v osnovnih in srednjih šolah, mladinskih domovih, zavodih, prostorih, ki so namenjeni otrokom in mladostnikom, pa tudi v okolici šole, na poti v šolo in iz nje, na avtobusnih in železniških postajah … To nasilje se od neškodljivega zbadanja in ruvanja med enakovrednimi vrstniki razlikuje, da je namerno, se ponavlja ter je med tistim, ki nasilje izvaja, in tistim, ki ga doživlja, neravnovesje moči.

Predstavniki krške občine, šolstva, zdravstva, socialnega varstva in organov pregona so se pred jesenskimi počitnicami zbrali že na drugi okrogli mizi o medvrstniškem nasilju; junija je bila na pobudo Osnovne šole Jurija Dalmatina Krško sklicana prva. Kot je za Dolenjski list povedala ravnateljica šole Valentina Gerjevič, zaznavajo, da je bilo nasilje vedno prisotno med mladimi, je pa zdaj drugačno, več je spletnega nasilja, k čemur je gotovo prispevala tudi epidemija koronavirusa, in nestrpnosti med vsemi, tudi med priseljenci. Eno ključnih težav pri zadnjih je slabo znanje slovenskega jezika, zaradi česar se nekateri težje vključijo in se na to izoliranost občasno odzovejo tudi z nasiljem.

PREPREČILI NAČRTOVAN PRETEP

V omenjeni šoli so v lanskem šolskem letu zaznali nekaj hujših kršitev pravil šolskega reda, kot so ustrahovanje in izsiljevanje učencev ter prinašanje nedovoljenih in nevarnih stvari v šolo. V tem šolskem letu jo obiskuje skoraj 800 učencev različnih narodnosti in različnih kultur, deset odstotkov je učencev, ki prihajajo iz albansko govorečega okolja oz. živijo v njem. Številni izmed njih so v šolsko okolje slabše integrirani zaradi jezikovnih ovir, odnosa do šole, drugačnih navad, vrednot in prepričanj, slabših učnih dosežkov, pogosto tudi zaradi slabšega socialno-ekonomskega statusa, je pojasnila ravnateljica Valentina Gerjevič. »Zaradi tega prihaja tudi do grupiranja učencev različnih narodnosti in različnih konfliktov, ki jih v veliki meri povzročata tudi nesprejemanje in nestrpnost do drugačnosti v širšem lokalnem okolju. Tako je bil na primer v lanskem šolskem letu zunaj šolskih prostorov načrtovan pretep med učenci s Kosova in iz Slovenije, ki pa smo ga kot šola pravočasno zaznali in v sodelovanju s krško policijsko postajo tudi uspešno preprečili,« je orisala in opozorila tudi na oteženo komunikacijo s starši otrok priseljencev, saj tudi oni slabo govorijo slovensko ali pa sploh ne govorijo.

Po besedah ravnateljice so zaznali, da se več konfliktov in posamičnih primerov nasilja pojavlja tudi v nekaterih oddelkih, v katere so vključeni učenci s posebnimi potrebami, ki potrebujejo dodatne oz. posebne obravnave. Te šola rešuje na individualni ravni v sodelovanju z zunanjimi ustanovami, kot so: zdravstveni domovi, center za socialno delo … »Sicer pa medvrstniško nasilje ni le problem priseljencev ali ranljivih skupin učencev, ampak se pojavlja tudi pri drugih,« je izpostavila.

Na pojav nasilja so šolo lani opozarjali nekateri starši oz. predstavniki posameznih oddelkov in očitali, da slabo ukrepamo, zato naj ne bi učenci v šoli povedali, da se jim nasilje dogaja in da ga ne zaznamo, je bila iskrena Gerjevičeva in dodala, da očitke staršev odločno zavračajo, saj ob pojavu tovrstnih dejanj ravnajo odgovorno, v okviru svojih pristojnosti in pooblastil. Če zaznajo dejanja, ki so obravnavana kot kazniva in se preganjajo po uradni dolžnosti, obvestijo policijo in po potrebi tudi center za socialno delo, ob lažjih in nekaterih težjih kršitvah pa šola določi vzgojne ukrepe. »Naša šola je še vedno varno in spodbudno okolje za učence; zelo dobro razumemo tudi stiske staršev, zato smo med prednostne naloge letošnjega šolskega leta uvrstili spodbujanje dobre šolske klime in pozitivnih medosebnih odnosov,« je poudarila.

JUNAKI NENASILJA

Ena takšnih preventivnih akcij je bil projektni teden Junaki nenasilja pred jesenskimi počitnicami. »Vsi mi, učitelji, svetovalni delavci, vodstvo šole, učenci, njihovi starši in širša skupnost, lahko prispevamo k odpravljanju medvrstniškega nasilja ter si prizadevamo za varnost, dobro počutje in dobre medosebne odnose,« so zapisali v izhodiščih pohvale vrednega projekta, katerega dolgoročni namen je bil, da bi prek vsakodnevnega delovanja učenci začutili, da so strpnost, odgovornost in spoštovanje poleg učnega uspeha in znanja pomembne vrednote. Pripravili so vrsto dopoldanskih in popoldanskih dejavnosti in delavnic za učence, učitelje in za starše, v katerih so sodelovale številne organizacije in ustanove.

RAZLIČNE OBLIKE NASILJA

Medvrstniško nasilje je lahko fizično ali psihično, lahko pa je tudi kombinacija obojega. Pri fizičnem nasilju gre za suvanje, porivanje, udarjanje, brcanje, klofutanje, pretepanje, poškodovanje lastnike, omejevanje gibanja …, pri psihičnem pa za verbalno nasilje, kot so obrekovanje, žaljenje, zasmehovanje, grožnje, ustrahovanje …, ter socialno izključevanje in izogibanje, spletno nasilje (pošiljaje žaljivih ali lažnih sporočil, fotografij …). »Internet in razširjenost elektronskih naprav, predvsem mobilne telefonije, pa prinašata nove dimenzije medvrstniškega nasilja. Ko posameznik nasilje posname in ga objavi na spletu, je zelo težko preprečiti širjenje objave ali deljenje posnetka oziroma umika s spleta. Žrtev pa bo zaradi objave še dodatno travmatizirana,« je izpostavila Alenka Drenik, predstavnica za odnose z javnostmi na Policijski upravi Novo mesto.

Pri prepoznavanju nasilja je zelo pomembna vloga staršev vrstnikov in delavcev v izobraževalnih ustanovah. »Takoj ko prepoznajo nenavadno obnašanje otroka, se morajo z njim pogovoriti. Otrok bo neprijetno izkušnjo prej zaupal staršem v družinah, v katerih se ves čas pogovarjajo in jim otrok zaupa, da mu bodo pri reševanju težave pomagali in mu stali ob strani,« je dejala.

»Zavedamo se, da številni primeri medvrstniškega nasilja niso prijavljeni in ustrezno zaznani. Policija prek različnih projektov in z drugimi oblikami sodelovanja poskuša vplivati na mladostnike, starše in na zaposlene v izobraževalnih ustanovah, da nasilje in stiske posameznikov prepoznajo, se ustrezno odzovejo in jih naznanijo ustreznim ustanovam. Pot do uspeha je torej le sodelovanje, prepoznavanje in ničelna toleranca do vseh vrst nasilja,« je poudarila.

Policisti v postopku obravnave o dogodku, ki ima elemente kaznivega dejanja ali prekrška, obveščajo različne subjekte. Če gre za kaznivo dejanje, na državno tožilstvo podajo kazensko ovadbo, če je storilec že dopolnil 14 let in je kazensko odgovoren za svoja ravnanja, otroci do 14. leta pa za kazniva dejanja niso odgovorni in se jih na sodišču ne obravnava. Če dejanje nima vseh elementov kaznivega dejanja, zadevo obravnavajo kot prekršek in na sodišče podajo obdolžilni predlog za kršilca. V vseh primerih pa o vsakem dogodku obveščamo pristojne centre za socialno delo, je pojasnila Drenikova.

Sicer na PU Novo mesto od leta 2020 v skupnem številu kaznivih dejanj mladoletnikov, med katere se uvrščajo tudi kazniva dejanja, povezana z medvrstniškim nasiljem, zaznavajo upad, še posebej v letošnjem letu, kar prikazuje tudi priložena preglednica.

POGOVOR Z ŽRTVIJO IN S STORILCEM

Center za socialno delo (CSD) se v okviru svojih nalog in pooblastil vedno odzove na obvestilo šole ali policijske postaje o zaznavi suma medvrstiškega nasilja, obravnava pa je odvisna tudi od njegove starosti, je povedala pomočnica direktorice CSD Posavje, enotE Krško, Mirjana Mlakar. »Otrok je z dopolnjenimi 14 leti že kazensko odgovoren in se zanj začne postopek tudi na sodišču, mlajše pa na CSD obravnavamo v postopku, ki je namenjen mladoletnikom s težavami v odraščanju. Vedno opravimo razgovor z otrokom – žrtvijo ali S storilcem nasilja – ob prisotnosti staršev. Mladoletno osebo skušamo skozi pogovore usmeriti v prepoznavo ustreznejših vedenj in krepitev njihovih lastnih virov moči. Po potrebi skličemo tudi razširjeni medinstitucionalni tim, da izmenjamo informacije in skupno iščemo rešitve. Staršem predlagamo vključitev v ustrezne ustanove ali pa v storitev Pomoč družini za dom,« je orisala postopek.

CSD Posavje tudi že vrsto let izvaja Program učenja socialnih veščin za učence in dijake, redno sodelujejo v preventivnem programu, ki ga izvaja Mladinski center Krško skupaj s krško policijsko postajo, Z zdravstvenim domom in S prostovoljci po osnovnih šolah v krški in kostanjeviški občini, v okviru projekta Las pa aktivno sodelujejo pri izvedbi enodnevnega tabora učenja socialnih veščin mladostnikov, obravnavanih zaradi kaznivih dejanj.

»Za izboljšanje stanja pa je gotovo pomembno, da se o medvrstniškem nasilju govori, da odrasli zaznavamo stiske otrok, se na njih odzovemo v domačem in šolskem okolju ter to tudi prijavimo,« je še izpostavila Mlakarjeva.

Članek je bil objavljen v 45. številki Dolenjskega lista 10. novembra 2022

Mojca Žnidaršič