DL: Portret tedna - Petra Majcen

23.12.2022 | 12:00

45-letna magistrica farmacije, zaposlena v sevniški lekarni, Petra Majcen iz Šentjanža, pušča vidne sledi svojega prostovoljskega dela zlasti kot predsednica Turističnega društva Šentjanž, kar je že 13 let. Je tudi odgovorna urednica Šentjanškega glasa, katerega glavna urednica je nekdanja cvičkova princesa Vesna Perko, neutrudni sodelavec predvsem pri grafičnem urejanju pa je tudi Milan Sotlar, na čigar pomoč lahko Majcnova vedno računa tudi pri drugih akcijah.

Pri poklicnem usmerjanju v farmacevtske vode je nanjo močno vplivala njena teta, ki je bila zaposlena v novomeški Krki. Kajti Petra je v tistih, še bolj rosnih letih, razmišljala, da bi postala učiteljica. Zdaj ji ni niti malo žal, da se je odločila za študij farmacije. Ko Petrin 10-letni sin Tit, ki med najinim pogovorom na drugi strani dnevne sobe gleda TV, sliši, kaj pravi mamica, glasno komentira: »Uh, dobro, da nisi, ker bi ti živci eksplodirali!« Titovi »radarji« očitno še večkrat posrkajo najine besede, kajti fantič večkrat kaj šaljivo komentira, k najini mizi pa sprva le noče prisesti. Njegova starejša sestra, 14-letna Izza, je ostala v svoji sobi. Sprva je hotela gosta presenetiti s kolačem, kajti peka tort in drugih slaščic ji gre neobičajno dobro od rok. No, ker je družino Majcnovih novinar presenetil s precej bolj zgodnjim prihodom, kot so se sprva dogovorili, iz te moke, žal, tokrat ni bilo domačega peciva. Mimogrede: Izza in Tit sta tudi nadobudna glasbenika; Izza igra violino (uči se jo že osem let), Tit pa se v sevniški glasbeni šoli uči saksofon. Včasih nastopata skupaj, Tit, ki je pred kratkim dobil tudi nagrado v tujini, pa še večkrat samozavestno sam pospremi kakšen kulturni dogodek, zlasti odprtje razstave del z mednarodne kolonije ArtEko, ki jo prireja šentjanško turistično društvo, kjer je »šefinja« njuna mamica, umetniška vodja pa njena prijateljica, sevniška slikarka Jerca Šantej. Majcnova pravi, da je sprva imela do Šantejeve nekakšen »rešpekt«, čemur bi lahko rekli tudi strahospoštovanje, ker je dekle s podeželja in se ni bilo vajeno sukati v umetniških krogih. Povezal ju je pravzaprav šentjanški birt Jože Repovž, saj je bila prvotno znamenita Gostilna Repovž v sodelovanju s sevniško Lekos galerijo organizator kolonije Portal Ana, kjer je bil umetniški vodja vsestranski sevniški umetnik Rudi Stopar.

Pred leti so začeli v Šentjanžu konec avgusta pred cvetenjem invazivne ambrozije z odstranjevanjem za zdravje zelo škodljivega plevela. Na to hočejo predvsem opozarjati. Vsakdo je celo kazensko odgovoren, če na njegovem zemljišču raste ambrozija, pravi Majcnova. Čistijo jo vsako leto od Brunka do Vidma. »To ni Sizifov posel, saj je ambrozije iz leta v leto manj,« poudarja.

Dodana vrednost za Majcnovo so sprehodi Po Krekovih stezicah, imenovanih po Janezu Evangelistu Kreku, ki je rad prihajal k prijatelju, šentjanškemu župniku in pri njem tudi po močnem prehladu umrl. Krek je občudoval neokrnjeno naravo, lepe razglede in je Šentjanž poimenoval »pušl'c« Dolenjske. Pohode Po poteh Milana Majcna in Jančija Mevžlja, mladih junakov, ki sta se borila proti okupatorjevemu izseljevanju domačinov, bila konec novembra 1941 izdana v Murncah in padla v neenakem boju, je v sedemdesetih letih prirejala že sevniška mladinska organizacija. Najmlajši, le kakšno desetletje, pa je Tk pau, pohod po poteh dnevnega kopa šentjanških in krmeljskih rudarjev. Ta je še nekoliko bolj povezal ljudi dveh sosednjih krajevnih skupnosti, ki se pogosto srečujejo na tem najkrajšem pohodu, kjer so Tk pau zamočvirjene stezice letos premostili s pomočjo šestih tisočakov iz sevniškega participativnega proračuna. Za postajališče za avtodome pa so namenili osem tisoč evrov. Te poti so vse označene, zato se obiskovalci nanje lahko podajo sami ali v skupini, v katerem koli letnem času, tudi brez turističnih vodičev. Čeprav tisti, ki jih po teh poteh ne vodi legendarna turistična delavka Cveta Jazbec, tudi nekdanja predsednica sevniške občinske turistične organizacije, marsikaj zamudijo. Majcnovo veseli, da se bo po upokojitvi vrnil k delu društva njen predhodnik Zdravo Remar z Velikega Cirnika, ki je bil pobudnik šentjanških bučarijad, ki pa so se, žal, izpele.

Petra Majcen bo za zavzeto prostovoljno delo na številnih področjih, predvsem pa v turizmu in kulturi, ob letošnjem sevniškem občinskem prazniku prejela srebrno plaketo Občine Sevnica.

Članek je bil objavljen v 45. številki Dolenjskega lista 10. novembra 2022

Pavel Perc