DL: Od lani paliativni mobilni tim - Umirajoči in svojci hvaležni

4.12.2022 | 13:45

Po prenovi več kot stoletje stare stavbe  nekdanje interne bolnišnice bo prihodnje leto v njej urejena negovalna  bolnišnica.

Po prenovi več kot stoletje stare stavbe nekdanje interne bolnišnice bo prihodnje leto v njej urejena negovalna bolnišnica.

Jani Kramar

Jani Kramar

Ljiljana Leskovic

Ljiljana Leskovic

Milena Kramar Zupan

Milena Kramar Zupan

Petra Gornik

Petra Gornik

Na regijskem posvetu v Šentjerneju so o problemu starejših in umirajočih spregovorili mnogi.

Na regijskem posvetu v Šentjerneju so o problemu starejših in umirajočih spregovorili mnogi.

Na Dolenjskem projekt integrirane mreže paliativne oskrbe za celovito pomoč umirajočim in svojcem – Naslednje leto negovalna bolnišnica v Novem mestu s 70 posteljami – Kdaj hiša hospic pri nas?

Smrt in umiranje sta še vedno tabu tema v naši družbi. Neozdravljivo bolni so žal preveč prepuščeni sami sebi in lastni iznajdljivosti ter iznajdljivosti svojcev. Pogosto jih stroka premalo podpira, možnosti za celostno obravnavo takih bolnikov pa na našem območju skoraj ni.

K izboljšanju razmer bo pripomogel projekt Integrirana mreža paliativne oskrbe in nevladnih organizacij 2022–2023, ki je sofinanciran z državnim in evropskim denarjem, njegov nosilec pa je Splošna bolnišnica (SB) Novo mesto ob sodelovanju s partnerji: s Slovenskim društvom Hospic, z Območnim združenjem RK Novo mesto, s Fakulteto za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu in z Razvojnim centrom Novo mesto. O projektu so zbrani iz vseh ustanov pred kratkim spregovorili na regijskem posvetu v Šentjerneju.

V negovalni bolnišnici s 70 posteljami bo od pet do deset namenjenih »čisti paliativi«.

Na Dolenjskem se torej vzpostavlja projekt integrirane mreže paliativne oskrbe, pri katerem se povezujejo stroka, torej bolnišnica, in nevladne organizacije. Umirajoči namreč ne potrebujejo samo lajšanja telesnih bolečin, za kar poskrbi zdravstvo, ampak tudi duhovno, psihološko in socialno oskrbo, kar je naloga nevladnikov, ki so v podporo tudi svojcem. Vsak pomaga na svoj način. Gre torej za celovito oskrbo bolnika.

MOBILNI PALIATIVNI TIM

Direktorica SB Novo mesto doc. dr. Milena Kramar Zupan poudari, da je paliativna oskrba ena izmed temeljnih človekovih pravic, zato bi morali imeti do nje dostop vsi neozdravljivo bolni. V trenutku, ko bolezen napreduje in se smrt približuje, bolniki ne smejo biti sami in osamljeni; vedeti morajo, da bo zanje dobro poskrbljeno, da ne bodo trpeli in umirali v bolečinah. Ravno tako mora biti poskrbljeno za bližnje, ki jih bodo zapustili.

Od lanskega septembra v SB Novo mesto deluje mobilni paliativni tim, ki nudi podporo neozdravljivo bolnim in umirajočim bolnikom na domu, ravno tako njihovim bližnjim, in sicer na območju jugovzhodne Slovenije.

Petra Gornik, dr. med., spec. splošne kirurgije, zdravnica v mobilnem paliativnem timu, pove, da so izkušnje dobre, da so na terenu zelo dobrodošli. Do bolnikov na domu pridejo prek napotnice onkologa oz. osebnega zdravnika – koordinator tima prevzame klic in se glede na izražene potrebe odloči, ali pride na obisk samo zdravnik, mogoče pa še kdo drug. »Potrebe bolnikov so seveda različne; nekdo potrebuje bolj zdravstveno oskrbo, drugi več psihološke, zato je prav, da sodelujemo med seboj različne strukture in da bolniku damo tisto, kar res potrebuje,« pove Gornikova in poudari, da ne smejo biti spregledani niti svojci umirajočih. Z vsemi se je treba iskreno pogovoriti in jih pripraviti, jim svetovati, dati podporo in vliti pogum.

DO KONCA DOMA

Raziskave kažejo, da večina ljudi – blizu 70 odstotkov – želi svojo zadnjo fazo življenja preživeti v varnem okolju doma, a kljub temu večina umre v bolnišnicah. V SB Novo mesto npr. letno umre od 800 do 1.000 ljudi.

Specialistična ambulanta za paliativno oskrbo SB NM: 031 259 430, paliativni.tim@sb-nm.si

»Ravno mobilni paliativni tim omogoča, da pacient do konca življenja živi doma, da kakovostno preživi ta čas. Tudi svojci, ki so mogoče na začetku prestrašeni, so ob koncu hvaležni, da so bili lahko skupaj zadnje trenutke,« pove Maja Janežič, mag. vzgoje in menedž. v zdravstvu, iz SB Novo mesto.

Pri pomoči umirajočim bo svojcem v pomoč tudi izobraževalni program, ki ga po besedah Ljiljane Leskovic z novomeške Fakultete za zdravstvene vede pripravlja njihova fakulteta. Organizirali bodo pet delavnic na temo nege paliativnega bolnika z različnimi vsebinami: od skrbi za osebno higieno, urejenosti, varnosti do priprave ustrezne hrane in hranjenja, pomoči pri izločanju in odvajanju itn. Pripravili bodo tudi izobraževalno-demonstracijski videoposnetek najpomembnejših negovalnih aktivnosti ter knjižico z napotki.

BITI Z UMIRAJOČIM

Da je dobro poskrbljeno za medicinski del paliativne oskrbe, zatakne pa se tam, kjer treba urejati nemerljive stvari, kjer ni kemičnih formul in predpisanega odmerka, torej pri odnosih, pa opozori Jani Kramar, dolgoletni prostovoljec pri Slovenskem društvu Hospic.

»Pozabili smo na to, kar so naši predniki že počeli. Da rečemo, da je bila smrt lepa, morajo biti izpolnjeni trije pogoji: bolnika ne sme boleti, ne sme biti žejen in ne sme biti sam. A pri zadnjem nismo najboljši. Smrt smo nekako izrinili iz življenja, a treba jo je vrniti v zavest ljudi in se o njej pogovarjati, saj je nekaj najbolj gotovega v življenju,« pove Kramar in doda, da je največje zadovoljstvo pri njegovem delu hvaležnost umirajočih in svojcev.

»A ni lepše umreti, ko prej lahko še komu rečeš: na svidenje, hvala, oprosti?« se sprašuje Kramar, ki močno želi, da bi tudi na Dolenjskem zaživela hiša hospic.

Pri informiranju ljudi o možnosti kakovostne paliativne oskrbe lahko veliko storijo prostovoljci OZ RK Novo mesto. Kot pove sekretarka Barbara Ozimek, so že tako pri svojem delu ves čas med ljudmi, lani pa so na novo prav za terensko delo zaposlili socialno delavko. »Veliko starejših se obrača na nas in pomagamo, kot se največ da,« pove.

NEGOVALNA BOLNIŠNICA

V SB Novo mesto se dnevno srečujejo s pomanjkanjem bolniških postelj, umirajoče ljudi zaradi socialnih razlogov v sklepnem delu življenja nimajo pogosto kam dati. Zato je razveseljiva novica Kramar Zupanove, da bo prihodnje leto v stari interni bolnišnici urejena negovalna bolnišnica s 70 posteljami, od katerih bi bilo od pet do deset postelj namenjenih »čisti paliativi«.

»Vse skupaj pomeni neko celovito nudenje oskrbe neozdravljivo bolnih in umirajočih, ki mora biti trajno. Enkrat bomo vsi na tem, saj je smrt del življenja. Sama pogosto rečem: živimo v razviti potrošniški družbi, kako dejansko razvita in humana je, pa bomo pokazali ravno s tem, koliko nam je mar za umirajoče, kako se spoprijemamo s stigmo smrti,« pove Milena Kramar Zupan.

Članek je bil objavljen v 42. številki Dolenjskega lista 20. oktobra 2022

Besedilo in foto: L. Markelj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava