DL: O duševnem zdravju in alkoholizmu - Vedno je upanje!

4.12.2022 | 11:50

Psihiatrinja Zdenka Čebašek Travnik (Foto: P. P.)

Psihiatrinja Zdenka Čebašek Travnik (Foto: P. P.)

Primarij Marko Kolšek (Foto: P. P.)

Primarij Marko Kolšek (Foto: P. P.)

Z regijskega posveta o duševnem zdravju in alkoholizmu v Posavju (Foto: P. Perc)

Z regijskega posveta o duševnem zdravju in alkoholizmu v Posavju (Foto: P. Perc)

Vladimira Tomšič (Foto: P. P.)

Vladimira Tomšič (Foto: P. P.)

Psihiatrinja Zdenka Čebašek Travnik in Jiacinta Doberšek Mlakar (Foto: P. P.)

Psihiatrinja Zdenka Čebašek Travnik in Jiacinta Doberšek Mlakar (Foto: P. P.)

»Mislila sem, da bo, ko sva dobila otroke, prenehal piti, a sem se zmotila« – Alkohol kriv tudi za družinsko nasilje – Bojazen pred stigmatizacijo

Center za duševno zdravje odraslih (CDZO) Posavje pri Zdravstvenem domu (ZD) Sevnica je pripravil regijski posvet o duševnem zdravju ter tveganem in škodljivem pitju alkohola v Posavju. 

Psihiatrinja dr. Zdenka Čebašek Travnik je spregovorila zlasti o težavah zaradi alkohola oz. težavah z alkoholom. Najprej je opredelila svoj odnos do alkohola. »Nisem abstinentka, toda nikoli nisem in ne bom vozila pod vplivom alkohola, nikoli nisem in ne bom dovolila uživanja alkohola na delovnem mestu in nikoli nisem in ne bom ponudila alkohola mladoletni osebi«. V svojem predavanju je skušala odgovoriti na vprašanje, ali je vsakdo, ki pije, alkoholik. Pacient seveda gleda na ta vprašanja drugače. Predvsem si želi zaupnega odnosa s terapevtom, s strokovnjakom, ne da bi dobil občutek, da je kriv. Ko je Čebaškova začela svojo poklicno pot, je ravno na vzbujanju občutka krivde temeljila celotna obravnava odvisnikov od alkohola. »Za pacienta je pomembno, kaj bo pripravljen povedati in kaj bo skrival. Ne pozabimo: skrivanje oz. prikrivanje je ena izmed temeljnih značilnosti bolezni,« je poudarila in dodala, kako pomembno za nadaljnjo obravnavo je, kakšen odnos ima pacient do alkohola.

Prim. dr. Marko Kolšek, zaposlen v ZD Litija, predava pa tudi študentom na Medicinski fakulteti v Ljubljani, je spregovoril o pitju alkohola in posledicah dolgotrajnega pitja. »Še 50 let nazaj, ko sem še študiral, je bil rak dojke na 7. mestu, zdaj je že lep čas na prvem,« je opozoril, da alkohol škodi tudi nežnejšemu spolu. Zato je manj alkohola bolje, še najbolje pa je nič. Slovenija velja za »mokro kulturo«, je dejal in pojasnil, da sem sodijo tudi običaji, ki spodbujajo pitje alkohola, visoka toleranca do negativnih posledic pitja, velika dostopnost alkohola in pomanjkanje preventivnih ukrepov.

Irena iz društva Zmagovita pot je na lastnem primeru (izhaja iz družine, v kateri sta bila oba starša alkoholika, poročena pa je z možem alkoholikom) še najbolje ponazorila, kako dolga in trnova je (bila) pot zdravljenja moževe odvisnosti, vsekakor precej daljša od petih let, kot pravi stroka. »Mislila sem, da bo, ko sva dobila otroke, prenehal piti, a sem se zmotila,« je dejala. Izrazila je hvaležnost Zmagoviti poti, da je pomagala družini, da so zaživeli normalno. Kot je povedala Katja Starc, vodja Zmagovite poti, imajo tudi skupino za svojce, potrebovali pa bi že zaposlenega strokovnjaka, ki bi se ukvarjal z zasvojenostjo. Menijo, da bi bili lahko ljudje strpnejši do tistih, ki jih je v odvisnost potisnilo življenje. Zato se bojijo stigmatizacije.

NASILJE V DRUŽINI ZARADI ALKOHOLA

Predstavnik Sektorja uniformirane policije pri Policijski upravi Novo mesto Sebastjan Virant je dejal, da se naših krajev drži slab sloves zaradi romske problematike in visoke tolerance do pitja alkohola. »Če bi bilo tega manj, bi lahko imeli zaposlenega tudi kakšnega policista manj,« je povedal. Ko je dobil vabilo za ta posvet, se je vprašal, kaj naj tukaj policija pristavi. Ugotavlja, da imajo ogromno dogodkov, povezanih z alkoholom – od nasilja v družini do prometnih nesreč. Kolegi v prometnem oddelku so mu predlagali, da naj zastavi vprašanje, na koliko kontrolnih zdravstvenih pregledov napoti zdravnik udeležence oz. povzročitelje prometnih nesreč. Policisti menijo, da je tega premalo, saj se pogosto srečujejo z istimi povzročitelji. Po podatkih policije naj bi bil alkohol v zadnjih letih v Posavju vzrok za desetino primerov kršitev javnega reda in miru, v kar 46 odstotkih pa je prispeval k nasilju v družini, zaradi katerega so morali posredovati policisti.

Daniel Žnidarič, že desetletje načelnik Policijske postaje Sevnica, je menil, da smo kot družba odpovedali glede alkoholizma, zaradi katerega je ugasnilo prenekatero življenje na naših cestah ali pa so bili hudo poškodovani številni ljudje. »Od vseh izdanih prepovedi približevanja družini zaradi nasilja v zadnjih desetih letih, bilo jih je kakšnih 70, le v petih primerih ni bil posredi alkohol. Kaj je tvegano pitje? Ali piješ ali pač ne!« je bil oster načelnik. Ponazoril je, da so neko gospo obravnavali zaradi težav z alkoholom v daljšem obdobju že kar 136-krat.

»Vedno je upanje. To naj bo sporočilo tega posveta,« je dejala koordinatorica CDZO in moderatorka posveta Jiacinta Doberšek Mlakar.

Članek je bil objavljen v 42. številki Dolenjskega lista 20. oktobra 2022

Pavel Perc

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava